Norišnica

Moji dnevi so norišnica ... to je sklep do katerega prihajam vse prepogosto ... počitek rabim ... dopust ... ampak ja ... nekaj časa še ne ... počasi saj bo ... vikend je bil še zadnji malo bolj na easy ... čeprav sem skozi cel vikend imel kaj početi ... sedaj bodo vikendi spet bolj "zabavni" začenjamo z vajami pri Metodologiji ... kaj naj rečem ... ok ni mi ravno vse jasno kar predavateljica pove na predavanjih a trudim se vsaj približno razumeti ... upajmo, da bodo vaje še malo bolj odprle mi oči ...

Včeraj predavanja, pred predavanji pa kosilo v dobri družbi ... jasno Sara zamudi kot vedno ... posledično še Tina, ki je bila z njo ... ok ok recimo, da jima tokrat oprostimo ... pice so ble dobre ... družba tudi ... tako da super ... sledila so predavanja ... ne ravno najbolj zanimiva ... :) ... potem pa pijača s prijateljicama in prijateljem s katerimi smo še pred letom, oziroma dvema skupaj gulili šolske klopi ... ne morem vrjeti kako nas je ta kratek čas spremenil ... namesto na easy pogovora je vse teklo o delu, službi, načrtih ... predvsem za kariero ... potem se v trenutku spogledava z Miruno ... se nasmejiva in potem stavek ... poglej nas ... a veš o čem se bomo pa takole menili čez 5,6,7 let ... hahaha ... ti a tvoja tamala že tut reče Ata ... hahaha ... nisem imel energije, da bi dolgo vztrajal z njimi ... slovo od Mirune, ki v nedeljo potuje za 6 tednov v Avstralijo in na Novo Zelandijo ... zavidam ji ... a vseeno Namaste Mirči ... Namaste ... potem vožnja domov ... pred spanjem pa še klepet ... dolg klepet ... a prijeten ... ;)

Danes ... jutro ... najprej vsa jutranja opravila potem pa v pisarno ... dan je iskreno minil kot bi mignil ... če si polno zaposlen je pač tako ... vendar tedni pred mano bodo še bolj naporni ... predavanja ... priprave ... vaje ... služba ... jaooo kaj bo kaj bo ... ah najraje bi kar z Miruno na jug jo mahnil ... a žal ne gre ... bomo kar delali dalje ane :)

Dovolj za danes ... glava me že boli od tega računalnika ... bljah ... saj ni čudno celi dan gledam vanj ... torej ... do naslednjič ... srečno kakopak ...

Skoraj pozabil ... 500 GB WD ... končno malo olajšanja za moj disk v računalniku ;)

Do naslednjič ... yours truly ... ME! :)

What makes a legend? Is it what a man does while he's alive? Or is it what he's remembered for after he dies?

Zvečer sem končno uspel pogledati film, ki me je že nekaj časa čakal na polici ... nisem in nisem se spravil zraven ... ampak danes mi je uspelo ... noro ... z eno besedo noro ... kar čutil sem, da bo film dober ... a da bo tako dober nisem niti upal sanjati ... tudi naslov današnjega bloga sem si sposodil iz filma ... ker se mi zdi, da gre za vprašanje na mestu ... kaj je tisto kar naredi človeka legendo?

Film govori o ljudeh ... katerih pogum je vreden vsega občudovanja ... katerih delo je težko ... nikoli dovolj poplačano ... a vprašanje je kako poplačaš človeku, ki je na kocko postavil svoje življenje, zato da je rešil življenje nekoga drugega, najvrjetneje popolnega neznanca? Poplačila je ... edino kar šteje je zadovoljstvo ... ki ga reševalec dobi ...

Gledal sem film z angleškim naslovnom The Guardian ali Varuh v prevodu ... opisuje pa življenje in delo plavalcev reševalcev v obalni straži ... vsebina filma je vredna ogleda ... in ne nebom razpravljal o njej ... pač pa o dveh citatih ... prvi je v naslovu in že prediskutiran drugi pa je iz pogovora med Benom Randallom (igra Kevin Costner) in Jakom Fisherjem (igra Ashton Kutcher) ...

Jake Fischer: I want to know your number?
Ben Randall: It's 22.
Jake Fischer: Well that's not... bad... It's not 200 but...
Ben Randall: 22 is the number of people that I've lost. It's the only number that I've kept track of.

Mogoče se bo našel kdo, ki bo rekel, da reševalci nimajo zadovoljstva v rešenih ... a ob ogledu celega filma vam bo takoj jasno zakaj je povedal le tiste, ki jih je izgubil, saj je v resnici le to tisto kar boli ... kjer ne moreš pomagati ...

V nadaljevanju vam dajem še besedilo pesmi ... osrednjega songa ... name je film naredil vtis ... priporočam ogled ...

Brian Adams - Never Let Go

Can you lay your life down, so a stranger can live?
Can you take what you need, but take less than you give?
Could you close every day, without the glory and fame?
Could you hold your head high, when no one knows your name?
That's how legends are made, at least that's what they say.

We say goodbye, but never let go.
We live, we die, cause you can't save every soul.
Gotta take every chance to, show that you're the kinda man who;
Will never look back, never look down,
and never let go.

Can you lose everything, you ever had planned?
Can you sit down again, and play another hand?
Could you risk everything, for the chance of being alone?
Under pressure find the grace, or would you come undone?
That's how legends are made, at least that's what they say.

We say goodbye, but never let go.
We live, we die, cause you can't save every soul.
Gotta take every chance to, show that you're the kinda man who;
Will never look back, never look down,
and never let go.

Never let go, Never let go, Never let go

Gotta take every chance to, show that you're the kinda man who;
Will never look back, never look down,
and never let go.

We say goodbye, but never let go.
We live, we die, 'but you can't save every soul.
Gotta take every chance to, show that you're the kinda man who;
Will never look back, never look down,
and never let go.

Will never look back, never look down,
and never let go.

Never let go [ x3 ]

------------------------------------------------------------------------------------------------
23.01

Nimam navade dopisovai bloga ... ampak nekaj mi gre po glavi sedaj, ko sem ga še enkrat prebral in mislim, da je prav, da dopišem ...

Nikoli ne vemo kaj nas čaka ... včasih so lahko majhni koraki ... majhne stvari tiste, ki odločilno spremenijo tok življenja ... vedno bi morali paziti kaj delamo ... kaj rečemo ... čeprav tega ne počnemo ... kljub temu, da vemo, da bi morali ... ne maram zamer ... nočem živeti z njimi ... besede včasih bolijo ... prav tako dejanja ... in zamere, ki sledijo ... nekatere stvari se še vseeno da popraviti ... dokler ni prepozno ... in ravno zato nočem zamer ... rekel sem kar sem čutil ... ne kuham zamere ... zelim le iskrenost in prijateljstvo ...

Smisel komercialnih praznikov?

Priznam! Ne dojamem ga! Smisla praznikov, ki so umetno narejeni za potrošniško mrzlico. Tudi z današnjim je popolnoma isto! Še eden izmed praznikov, ki je narejen kar tako, da pač potrošniki trošimo. Sam valentinovemu ne dajem prav nobene pozornosti, ljudem, ki jih imamo radi bi morali vsak dan to povedati oziroma pokazati in ne le ob umetno določenem prazniku. Tako moj dan danes ni bil prav nič posebnega ... edino kar sem izkoristil so bili brezplačni mms ... hvala mobitel ... sicer pa tako zmečem veliko preveč denarja za vas tako, en dan brezplačnih mmsov vas vsekakor nebo pokopal :) ... večji del dopoldneva sem si pisaril mmse z prijateljico, ki je bila z razliko od mene "pridna" v službi ... pridna v narekovajih zgolj zato ker prav veliko ni naredila glede na količino mmsov, ki sva si jih poslala ... preprost čvek ... na easy ... prav luštno je blo ... pred poldnevom sem skožil še na Zavod za zdravstveno varstvo ... kjer so mi dali prvo inekcijo cepiva ... proti hepatitisu A in B ... čez mesec dni še ena ... potem še ena po pol leta in zaščiten sem za naslednjih 2o let ... heh smešno če pomislim, da je to skoraj tako dolgo kot sem do sedaj na svetu :) ... zakaj sem se šel cepit ... pravzaprav preventivno ... hepatitisa sta nevarna ... lahko se jih nalezeš ... sploh pri tem kolikor jaz skačem okoli po svetu je to toliko bolj možno ... zato raje varnost prvo ... čeprav stane nekratno cepljenje 50€ ... :S ... za zdravje gre ... jebiga! Recimo da je to bilo darilo samemu sebi za valnetinovo :P

Zvečer presenečenje ... pogovor, ki ga nisem pričakoval ... prav smešno je bilo ... tragikomično v bistvu ... ne vem koliko je res ... če je bi bilo prav, da to izvem direktno in ne preko posrednika ... pokazala pa se je zanimiva plat ... čas je da pokažeš še ti pravi obraz ... je vse igra ... ali je resnica ... kaj je ... pokaži ... povej ... le ti si tista ki veš kaj je resnica! Poglej ji v oči ... nato poglej še meni v oči ... in šele nato ... povej ... resnico ... samo to želim vedeti ... resnico!

Podaljšan vikend ...

... mater je pasal ... podaljšan vikend je prišel kot naročen ... četrtek sem si vzel prosto v službi ... malo dela za faks pa malo počivanja ... vmes pa še nakupi ... dopoldne malo nepričakovan klic ... hei hei ... si doma? Ja sem ... no se oglasimo na čaj ... in tako smo kakšno uro presedeli ob skodelici čaja in klepetali ... vmes ponavljali biologijo ... in se prerekali čigavo telo je bolj zapreteno ... moško ali žensko ... baje smo deci bolj zajebani ;-) ... po tistem jaz v trgovino ... ostali nazaj v šolo ... nakupim stvari in se pripeljem domov ... umes se ustavim še v pisarni in si nekaj sprintam ... odhitim domov in se začnem ubadati z pripravo riževega narastka ... ob petih se na vratih pojavijo moje gostje :) ... definitivno z največjo čestitko, kar sem jih videl ... še danes iščem končni prostor zanjo ... na polico ne gre :P ... poleg čestitke še nekaj kar lahko pogledam kadarkoli in me bo spomnilo nanje ... hvala punce ... hvala predvsem zato ker ste prišle ... kot sem vam napisam v smsu ... bilo je ... kratko a sladko! Zvečer sem nekaj prebral ... kar mi ne gre v glavo ... pravzaprav ne razumem čisto ... in ne še sedaj ne pove ... nekoč bo ... upam ...

Petek ... dopoldan lenarjenje ... čisto tako kot sem si zamislim praznični dan ... popoldne priprave na večer ... zvečer prihod cele garde prijateljev ... jasno najprej sedaj že skoraj obvezna mesna štruca ...

... potem pa kitara, pesem, zabava ... doooolgo v noč ... Neža me je super presenetila ...

Torta ... ne vem kdaj sem nazadnje imel za rojstni dan torto ... in resno sem letos razmišljal, da bi jo kje naročil ... na koncu pa mi jo je prinesla za darilo ... in noro dobra je bila ... sadna s skuto in borovnicami ... odlična je bila kaj naj rečem ... dolgo v noč smo sedeli ... klepetali ... lep večer je bil ... tako v četrtek kot v petek ... lep zato ker ste bili z mano tisti, ki ste moji prijatelji ... tisti ki vas imam rad ... še enkrat hvala ker ste tu ob meni!

Opravljeno!

Blog bi sicer moral nastati že včeraj ... ampak ni bilo časa ... zjutraj običajno ... v službi me preseneti sms sporočilo ... obvestilo s strani fakultete ... opravili ste izpit ... super ... sicer ocena ni bila po želji ... ampak glede na to, da me ekonomika dela ni najbolj pritegnila sem zadovoljen tudi z oceno dobro (7) ... dan mini noro hitro ... popoldne spet vožnja na predavanja ... in zvečer proti domu ... med vožnjo domov klic ... ej a gremo na pijačo ... seveda ... med pijačo še en klic ... in zanimiv pogovor ... malce izzivalen ampak tak, ki ga sedaj že drugi dan premlevam ... ker mi ni hotela povedati ... grrr ... Barabica mala si :-P ... potem pa pridem domov šele malo po polnoči in res se mi ni dalo pisati še bloga ...

... danes ... dopoldne služba popoldne predavanja ... Metodologija za management ... jaoooo vedel sem, da bom obžaloval ... veeeeeliko dela ... pa truda ... ampak dolgoročna naložba ... s tem se tolažim ... ko bo potrebno pisati magistrsko ali doktorsko nalogo bo prišlo presneto prav ... sedaj pa ... končno postelja ... spanec ... mmmm prijal bo! Veselim se jutrišnjega popoldneva ... mislim, da bo prav luštno ... predvsem polno smeha ;) Javim ... till then ... Mitja ma vas rad :P

Majhna iskrena presenečenja, ki so mi danes prinesla veliko radosti ...

Ne zgodi se prav pogosto, da v enem samem dnevu doživiš več majhnih presenečenj, ki ti naredijo dan čarobno lep se strinjate? Meni se je danes zgodilo prav to! Lepo je ... prijetno ... prijeten občutek, ko veš, da imaš v svoji bližini toliko ljudi, ki se spomnijo nate ... kmalu po polnoči najprej voščilo mame in očeta ... pa seveda lepo darilo ... popotnica ... prvi prav prvi sms mi je poslala prijateljica, s katero sem se spoprijateljil pravzaprav nedavno ... v zadnjih nekaj mesecih sva se res navezala eden na drugega ... hvala ti ... res lep sms je bil ... potem me presenetijo iz fakultete ... odkar jim plačujem šolnino mi tudi oni lepo pošiljajo smse ... zanimivo ni kaj ;) ... sledil je še cel kup smsov od prijateljic in prijateljev od blizu in daleč ... presenečenje od Petre ... pa sms od Sabine ... noro dve leti se nisva videla pa vseeno se je spomnila ... potem voščilo babice in dedka ... in noro darilo ... preveč ... vredno veliko preveč ... ker najpomembnejša mi je njuna ljubezen, ki mi jo dajeta ... popoldne med vožnjo domov še nekaj klicev ... in sporočil ... skratka ... hvala ...vsem, ki ste se spomnili name danes ...

No dve presenečenji, ki ju moram izpostaviti pa sta mi pripravili dve osebi, ki ju imam rad ... in mi njuna prisotnost v mojem življenju pomeni zelo veliko ... najprej najbolj izvirno voščilo ... v obliki simpatične powerpoint projekcije, ki mi ga je poslala Tjaša ... pričaral je prijeten občutek in predvsem z zadnjimi nekaj prosojnicami tudi nasmešek na obraz ... hvala mala ... vsekakor najbol izviren način voščila, ki sem ga dobil ... drugi pa je bil Ian ... vem da ima v teh dneh nemalo skrbi zaradi hude bolezni svojega dedka ... vsi smo z njim v mislih in upamo na najboljše ... pa vseeno si je vzel čas ne le za voščilo ... prišel je prav na obisk ... stisk roke in objem je bil najboljše kar mi je lahko podaril ... veliko mi je pomenilo ... zelo veliko ... Ian je moj najboljši prijatelj sedaj že desetletje ... in obisk je bil popolno darilo ... nisem prepričan če je vedel mogoče vseeno je ... prišel je ravno ob 18h ... rodil pa sem se na petek 3.2.1984 ob 18.01 ... ja ... danes torej prazujem svoj ... 24 rojstni dan!

Pustna sobota

Jutro se začne že kar nekako običajno ... ustajanje malo po sedmi uri zjutraj ... pravo mučenje ... :) ... glede na to da preko tedna vstajam okoli osme je to ja ... pravo mučenje in pika ... vožnja v Ljubljano ... dež ... nič kaj prijetno ... samotno ... glasba me spremlja ... pripeljem se pred fakulteto ravno še dovolj zgodaj da malo pokramljam s sotrpini ... potem štiri ure predavanj ... nič pretresljivega in že se vozim proti domu ... v duhu pusta zavijem še na Trojane po njihove znane krofe ... potem že hitim v Celje ... najprej domov potem v enega izmed nakupovalnih centrov ... letos so vse punčke čarovnice (samo v duhu pusta da se razumemo :)) in vsi fantje spider mani ali kavbojci ... no pa sem dognal letošnjo pustno modo pomislim ... ni mi prav dolgo ostati nakupim nekaj najnujnejšega in se odpravim proti vikendu ... po kar precej časa bom spet dva cela dneva preživel tukaj ... s tistimi, ki jih imam rad ... a jim to premalkorat povem in pokažem ...