Objava številka 80

Nisem vedel kaj bi napisal v naslov ... pa sem povzel kar število, to je moja 80 objava na blogu, hvala vsem, ki ga spremljate, obljubim, da vas bom tu in tam še presenetil s kako objavo, čeprav so bile sedaj bolj redke, se bom potrudil bolj pogosto ... :-)

Kaj se je kej dogajalo odkar sem nazadnje pisal ... predavanja smo zaključili, čakamo še zadnje dejanje, torej ocene potem pa se začne tisti bolj individualni del študija, ki ga bomo eni bolj počasi, drugi bolj hitro delali v naslednjih tednih, mesecih, ja vrjetno tudi letih ... Dve dodatni leti na Fakulteti za Družbene vede sta v meni pustili spet nov pečat, spoznal sem kopico novih prijateljev in prijateljic, predebatiral številne zame zelo zanimive izzive in osebno zrasel, zelo! Hvala vsem, ki ste z mano delili "šolske klopi" bilo je nepozabno! Kot je napisala Janja, ostanimo to kar smo postali, prijatelji!

O študiju bom še zagotovo pisal, kljub vsem letom na faxu se moja pot še ne končuje, vsaj zaenkrat ne ... in sledim sanjam! Veliko se je dogajalo tudi na temo zaposlitve, sedaj bitka na dveh vojnah, nebom razkrival podrobnosti, ker še niso zrele za razkritje a obe službi, ki pa lahko povem, da se lahko tudi prekrivata (beri: delam obe hkrati) sta ravno tisto kar sem si želel, gospodarstvo in izobraževanje v neverjetni povezavi ... bomo videli za zdaj le stisnite pesti! ;-)

Jutri grem na pot ... služba kliče, najprej enodnevno malo v Italijo, Verona in Zoo safari, po vrnitvni pa le nekaj ur spanja in potem obrat in proti Španiji. Vse tja do 1.5. bom tako preživel v Španiji in sproti še na Azurni obali, veliko kilometrov, kar naporno bo a vseeno, spet si bom lahko zapel ...

... here I am - on the road again ...
... there I am - up on the stage ...
... here I go - playing star again ...
... there I go - turn the page ...

... :-) ta pot je služba, tista sladka pa prihaja, vedno bližje je druga polovica maja, vedno bližje je moja pot ... veselim se je ...

Še kaj se je vrjetno zgodilo v času odkar sem nazadnje pisal ... a nič ni bilo tako pomembnega, da bi si bilo vredno zapomniti ...

Do naslednjič ... yours truly!

M :-)

Krasen dan!

Hej ... spet sem tu ... ja vem vem predolgo je trajalo spet ... saj iskreno niti ne vem kaj vse se je dogajalo odkar sem zadnjič zapisal kaj na blog ... in ja ... ravno zato bom najprej le na kratko preletel kaj se je dogajalo ... pač kar se spomnim ... :-) ... večji del bloga pa bo namenjen današnjemu dnevu ... razlog za naslov bloga se skriva prav v tem ...

Začela so se zadnja predavanja ... zadnja etapa ... motivacija in nagrajevanje pri dr. Nadi Zupan je brez dvoma odlična izbira ... dr. Zupanovo sem poznal bežno že od prej ... vedel sem, da so njena predavanja odlična ... tako sem se tudi veselil predavanj ... in niso razočarala ... sedaj smo opravili z 4 predavanji po 4 ure ... še 2 krat po 4 ure se bomo srečali in minilo bo ... uh prav težko je vrjeti, da so to prav zadnja zadnja predavanja ... dve leti sta minili kot bi mignil ... in vsekakor sem z izbiro podiplomskega študija zadovoljen ... vse to je tema za kdaj drugič ...

Mami in oči sta ta vikend v Sarajevu ... zadnji čas, da sta si uzela tudi nekaj prostega časa ... in ja zavidam jima ... že tri mesece sem doma in priznam pošteno me že vleče na kakšno pot ... saj bodo kmalu tu prvomajski prazniki in pot se bo zgodila ... najprej službeno ... po praznikih pa tudi tista za dušo ... tiste se še posebej veselim!

Veliko se je še zgodilo ... a priznam niti nisem pri volji, da bi iskal po spominu kaj vse in o tem razglabljal ... nič kaj dramatično posebnega ni bilo ...

Zdaj pa o današnjem dnevu ...

Vse skupaj se je začelo pravzaprav že včeraj ... ko je bil moj dan noro naporen ... zgodaj sem šel spat ... z namenom ... današnji dan sem hotel točno takšen kot sem si zamislil ...

7.45 zazvoni budilka ... pogledam skozi okno ... na usta se mi prikrade nasmešek ... sonce ... malo meglice a vseeno ... vedel sem, da bo dan kot naročen!

8.15 malo sadja za zajtrk ... skozi kopalnico ... priprava vseh reči in že sem v avtu ... destinacija ... A Golf Olimje ...

8.45 na igrišču popoln mir ... rahel veter ... sonce že visoko na nebu ... igra je bila danes vse prej kot dobra ... nekaj dobrih udarcev ... a vseeno ... pozna se dolga zima ...

10.45 po odigranih 9 poljih in malo klepeta z Alešem se odpravim proti Šentjurju ... na cesti je razpoloženje nedeljsko ... postanek v Šmarju za nakup materiala za kosilo in naprej do Šentjurja ...

11.15 v Aspari nobene gneče ... prepričan sem bil, da bo v soboto bolj polno ... 10 kilometrov na kolesu ... potem še delo z utežmi ...

12.30 nadaljevanje poti ... kosilo ... je bilo odlično ... nekateri so ob MMSu rekli le dober tek ampak meni je bilo odlično ... česnova kremna juha ... pečeni šampinjoni ... namaz iz paprike ... motovilec ... pa naj še kdo reče kar hoče ...

15.30 - zdajle ... ali pred nekaj minutami ... delal sem na izpitni nalogi za zadnji predmet, ki ga še poslušamo ... moram reči ... da sem zadovoljen z opravljenim ... veliko sem spravil skupaj ... nekaj pa bo ostalo še za skupinsko delo z ostalimi ...

Današnji dan ... je bil z eno besedo krasen ... že zjutraj na radiu pa se je vrtela pesem ...

Omar Naber - Krasen dan

Pred mano lep in krasen dan kot iz sanj
tak ne seže mi v spomin
nebo neznanega sveta kot je ta
v katerem jaz živim

neskončno vabi v svoj objem
da nevem če še sanjam in še spom
ker bistvo mojega sveta ne pozna
vse resnice in solza

ampak ko moral bom nazaj zame vedno bo maj
le bled spomin mi bo odpel skrivnostni refren

pred mano lep in krasen dan kot iz sanj
tak ne seže mi v spomin
nebo neznanega sveta kot je ta v katerem jaz živim...

In zame je resnica tam kjer je ni in kjer nikoli je ne bo
zdaj vem da res ne rabim več kot le to
da tam mi vedno bo lepo

ampak ko moral bom nazaj zame vedno bo maj
le bled spomin mi bo odpel skrivnostni refren

Pred mano lep in krasen dan kot iz sanj
tak ne seže mi v spomin
nebo neznanega sveta kot je ta
v katerem jaz živim

Ja okey priznam ... cel dan sem si prepeval ta komad ... :-)