Normandija 2010

Takole ... nekaj dni sem že doma pa je res zadnji čas da strnem vtise ... dopust 2010 je bil definitivno drugačen ... 2.8. sem opravil s pregledom v bolnišnici ... operacija je bila popoln uspeh in vse je sedaj O.K. Pa gremo lepo po dnevih ... skupaj z nekaj slikicami =)

2.8. ponedeljek ... krenemo okoli 11 ure iz Celja po kratkem postanku v Petrovčah nadaljujemo pot proti Karavankam pa mimo Salzburga kjer dotočimo gorivo po ceni 1 evro za liter! ... mimo Munchna proti Stutgartu ... prvi dan je bil namenjen izključno poti ... skok proti cilju ... Normandiji ... vkampiramo se v soliden kamp blizu tovarne Mercedez Benz ... prevozili smo okoli 750 kilometrov ... zvečer načrtujemo nadaljevanje poti ...

3.8. torek ... jutranji dež vožnja skozi Stutgart mimo Kahrlsrue in naprej proti Luxemburgu ... dotočimo gorivo po precej nižji ceni kot v Sloveniji ... naprej v Ardene v Belgijo in od tam v Francijo ... malo oklevamo a konec koncev stisnemo zobe in pridemo do Rouena oziroma njegove okolice ... prvi kamp je zaseden ... sranje poiščemo alternativo, ki je slaba a vseeno za prespati bo ... popadamo v postelje saj smo naredili blizu 900 kilometrov ...

4.8. sreda ... spet dež ... opremimo se z nekaj hrane in potem v Holenfur ... fantastično mestece, ki je bilo nekoč precej bolj pomembno kot je danes ... staro pristanišče danes pa simpatično turistično mestece ... sprehod v solidnem vremenu prekine dež ... nadaljujemo pot proti lepšemu vremenu prav na obalo Normandije ...

... Holenfur ...

5.8. četrtek ... zbudimo se v precej bolj vedrem vremenu ... kolesa s prtljažnika in tura je začrtana ... najprej v mesto Ouisterham ... ogled dveh muzejev, prvi posvečen Francoskih vojakom, ki so jih pripravili na invazijo na Škotskem in so sodelovali v dnevu D, ko so zavezniki začeli osvobajati Evropo ... drugi pa Le Grand Bunker ... ogormen bunker Nemške vojske iz katerega so trije zavezniški vojaki pripeljali 53 nemških vojnih ujetnikov, ki so se skrivali v njem še 2 dni po tem, ko so mesto že zavzeli zavezniki, Nemci so sicer poskusili z zvijačo, da bi jih ubili a se zavezniki niso dali ... pred muzejem stoji tudi čoln, ki je bil uporabljen v filmu Reševanje Vojaka Ryana ... pravi čoln, ki so ga za potrebe filma obnovili sedaj je del muzeja ... nadaljujemo pot ob obali proti Saint Aubin sur Mer ... kjer smo bili nastanjeni tam pa smo zavili še malo v notranjost k popolnoma ohranjenem radaju Nemške vojske, ki je sedaj spremenjen v muzej ... ta dan smo preživeli na kolesih, prekolesarili dobrih 36 kilometrov ...

... Le Grand Bunker ...


... radar ...

6.8. petek ... malo bolj zgodnje bujenje in gremo spet na pot ... vreme se je spet malo skisalo ... najprej se ustavimo v centru Juno Beach ... ki je postavljen v spomin Kanadskim vojakom, ki so pomagali osvobajati Evropo ... po zanimivem ogledu ... pred muzejem srečamo Slovenskega voznika avtobusa, ki je prevažal sicer Kanadsko skupino ... nadaljujemo našo pot proti kraju Arromanches-les-Bains ... kjer se ustavimo na razgledni točki od tam pa spustimo v mesto ... ta kraj je bil za zaveznike izrednega pomena ... to je bilo namreč osrednje pristanišče skozi katerega je v prvih 3 tednih bitke prišlo na ozemlje Francije preko 3 milijone mož in več 10 miljonov ton opreme ... zavezniki so sicer postavili dve pristanišči a je enega uničil vihar le nekaj dni po postavitvi ... to pa je ostalo ... še danes so na obali vidni pontoni in ne daleč v morju veliki betonski bloki kamor so zasidrali velike ladje, ki so dovažale opremo ... pot smo nadaljevali v Bayeux kjer smo si ogledali pokopališče Britanskih vojakov ... šele ob pogledu na grobove in na napise se človek dobro zave kaj so žrtvovali nekateri za osvoboditev Evrope ... utaborimo se spet ob obali ... Colleville-sur-Mer ... simpatičen in poceni kamp ... kar za dva dni bo dober pade odločitev ...

7.8. sobota ... dan namenimo počitku ... malo na easy tudi ne škodi ... malo načrtujemo pot naprej ... debatiramo o videnem in prebiramo knjige ... popoldan pa sprehod ... do obale ... pa malo po obali ... in glej ga zlomka naletim na Ameriško pokopališče ... vedeli smo da je blizu a tako blizu ne ... žal že zaprto a pade odločitev jutri se vrnemo ...

... na obali so lepi kamenčki ...

8.8. nedelja ... najprej na Ameriško pokopališče ... urejenost povsem šokira ... najprej varnostni pregled ... ki ga izvaja služba varnosti ambasade ZDA ... ob pokopališču muzej, kjer prebiramo podatke o bitki in žrtvah ... ali ste mislili, da je film Reševanje Vojaka Ryana izmišljen? Napaka! Posnet je deljno po resničnih dogodkih ... namreč res so bili bratje ... res so umrli trije ... res je ostal le eden ... in tega so reševali ... sicer se niso pisali Ryan a vseeno ... besede na spomenikih povedo več kot bi mislil ... povsem pa šokira del ... ko greš skozi hodnik kjer berejo imena vseh padlih ... več kot 9000 grobov ... več kot 9000 mladih življenj ... večina jih je bila stara med 18 in 22 let ... med drugimi tukaj leži tudi sin poveljnika Eisenhowerja ... na pokopališču zagledam starejšega gospoda ... solznih oči ... lahko je bil tukaj ... so to njegovi prijatelji, ki jih je obiskal ... ne vem ... a je vsekakor trenutek streznitve ... ker slika pove več kot tisoč besed ... jih je tukaj spodaj malo več ...

... pokopališče ...

... pot nadaljujemo na La Point du Hoc ... ogromen rt ... trdnjava Nemcev ... 250 članom posebnih Ameriških specialnih enot je bilo naročeno naj ga osvojijo prvi dan ... zavezniki so vedeli, da je to ključna točka ... plezanje po golih skalah zgoraj bunkerji ... in presenečenje ... v bunkerjih skoraj ni orožja ... velikanski topovi, ki so jih pričakovali še niso prišli iz Nemčije ... rt so osvojili ... a od 250 mož jih je bilo po osvojitvi za boj sposobnih le še 90 ... velika cena za dosežen cilj ...

... Ste-Mere-Eglise je končni cilj dne ... ogledamo si še padalski muzej ... padalci so bili dejansko prvi, ki so stopili na Francoska tla ... saj so jih odvrgla letala že nekaj ur pred invazijo ... najbolj zanimiva je vsekakor zgodba o padalcu, ki se je zataknil za cerkveni zvonik ... Nemci so ga ranili a se je pretvarjal da je mrtev ... tako dolgo, da so ga njegovi tovariši rešili ... še mnoga leta je obiskoval Ste-Mere-Eglise vse do leta 1969 ko je umrl ... utaborimo se v lepem kampu tik ob obali ...

9.8. ponedeljek ... dan spet namenjen počitku ... sonce in toplo nas zvabi ob bazen in sam skočim tudi v sicer prekleto hladno morje ... nekaj me praska v grlu ... zbolel bom ... nekaj slik ... okoli kampa ...

... pogled levo ...

... pogled desno ...

... pogled v daljavo ...


... svoboda ...

10.8. torek ... zbudim se bolan ... krasno samo to sem si želel ... ni druge vseeno nadaljujemo ... spet dež ... smer Le Mont-Saint-Michael ... dobrih 180 kilometrov stran ... nekaj kilometrov pred tem čudežem pa se ustavimo še na Nemškem pokopališču ... jasno tudi na strani okupatorja so bile žrtve ... pokopališče je pravzaprav kostnica z slabimi 10.000 pokopanimi, ki so jih sem pokopali šele po letu 1963 ... precej bolj skromno in manj obiskano kot Ameriško ... a vseeno urejeno ... od tod pa na Le Mont-Saint-Michael ... še vedno dež ... mene kuha kot pri norcih ... a vseeno grem pogledat ... res se bom vrnil ... samo zato, da ga vidim v soncu ... pa tudi drugače mi je pokrajina prirasla k srcu ... po kosilu pot nadaljuejmo proti Parizu naredimo še okoli 400 kilometrov ... prvi kamp spet zaseden ... v alternativnem dobimo prostor ... padem v posteljo z vročino ... nekaj tablet in upam, bo bolje ...

... Le Mont-Saint-Michael ...

11.8. sreda ... ker dežuje se odločimo za pot proti domu ... dva dni prezgodaj a vseeno v dežju in še bolan ne splača se ostati ... vozimo se skozi Francijo ... res ogromna žitna polja ... pa vinogradi ... skok na Nemško stran ... kjer blizu Stutgarta v Schwartzwaldu spet kampiramo ... kamp kjer je solastnica Slovenka ... Nemško urejen ni kaj reči ...

12.8. četrtek ... proti Munchnu ... napovedi so dež dež dež ... a v Munchnu le oblačno ... zavijemo v olimpijski park ... in si ga ogledamo ... nadaljujemo proti Avstriji ... kljub temu, da smo blizu doma se odločimo še za eno nočitev ... v Bisheshofnu ... sam bi nadaljeval ampak odločitev je padla ...

13.8. petek ... zadnji dan poti ... ob poldne smo doma ...

Nekaj statistike ...

11 dni ... cca 3800 km ... 5 držav ... cca 1100€ stroškov vse skupaj ... aja in seveda 3 potniki in naš novi "družinski član" ... Fordy ... tako smo poimenovali našo hišo na kolesih!

... ekipa na poti ...

Vsekakor pa na koncu prav, da strnem še občutke vse tole zgoraj je bil le opis ... potovanje se je izteklo povsem drugače kot sem pričakoval ... načrt ni bil toliko o 2. svetovni vojni ... a če danes pogledam nazaj je večina potovanja bila namenjena le temu ... vsekakor tej pokrajini ta del zgodovine pripada ... na vsakem koraku so ponosni nanjo ... mislim, da bi vsakdo moral kdja obiskati ta del sveta ... da izve in se nauči še veliko več o tej zgodovini ... in spodnja slika predstavlja Normandijo najbolje ... vsaj tako jaz menim ...

... zastave Normandije ...

Na pesem ste se že preveč navadili ane ... tokrat je nebo ... je več teksta in veliko slik ... in predvsem je čudovit spomin ... na potovanje, ki bo kljub slabemu vremenu dolgo ostalo v mojih mislih ... še se bom vrnil ... zagotovo ... do naslednjič pa ... Namaste!