Suvereno

Enkrat letno gremo štirje prijatelji skupaj na golf z namenom igre po sistemu texas scramble. To pomeni, da igramo v dvojicah, letos smo spet seveda šli. Sicer prvotno niti ni bilo namenjeno, da bo to ta vikend ampak konec koncev se je tako izteklo. Lani smo to isto zganjali na igrišču v Mokricah, letos pa smo izbrali Moravce. Lanska tekma je bila zelo napeta, Ian in Jan proti meni in Luku, vse do zadnje luknje smo se lovili in preganjali, na zadnji luknji pa sta Ian in Jan uspela si priboriti zmago, za eno samo pičlo točko. Takrat smo šli na večerjo v restavracijo Debeluh v Brežicah in seveda poraženca sva morala plačati večerjo, kar nekaj časa smo se smejali na račun tiste pregrešno dobre a prav tako pregrešno drage večerje.

Letos so bili pogoji enaki, torej iste ekipe, isti sistem igre, poraženca plačata večerjo. Med vožnjo v Moravce smo se veselo zafrkavali in res je bilo sproščeno vzdušje, Jana sem vprašal koliko (od 18 lukenj) bosta zmagala letos, suvereno je rekel 14 ali 15 je najinih ostale so vajine, to bi seveda pomenilo močno zmago Jana in Iana in spet bi večerjo plačala midva z Lukom. Imeli smo dovolj časa pred začetkom, da smo še popili dve rundi potem pa na igrišče ... takoj na začetku smo dobili še dva avtomobilčka v zameno za štiri vozičke, kar se je izkazalo za fantastično odločitev kasneje med igro ... pa smo začeli, prva luknja izenačeno, drugo sva dobila midva z Lukom, tudi tretjo in četrto ... tri točke prednosti po samo štirih luknjah ... sanjsko ... potem je forma padla in Jan in Ian sta naju ujela na samo točko prednosti, med tem je Jan na četrti luknji udaril nabljižje zastavici, Luka pa na deveti najdlje ... tako, da v teh dveh segmentih smo bili povsem poravnani ... ob polčasu torej na deveti luknji sva vodila za tri ... deseta luknja se je iztekla po načrtih in vodila sva že za štiri ... potem pa se je vreme v nekaj minutah spremenilov v katastrofo ... rutinirano smo pokrili palice in se oblekli v jakne, pogledovali v nebo ali bodo zaradi grmenja prekinili igro ali ne ... potem se je ulilo ... resno ulilo ... skupaj z vetrom je bilo skoraj neznosno ... za nekaj trenutkov smo postali ... avtomobilčka smo obrnili proti dežju in se stiskali pod stehama ... ja vsekakor takrat smo vedeli, da bi brez avtomobilčka že zdavnaj pobegnili iz igrišča ... po dobre pol ure se je vreme umirilo in čeprav nekoliko mokri smo nadaljevali ... končni rezultat po 18 odigranih luknjah ... 10 dobljenih lukenj zame in Luka, 2 dobljeni luknji za Jana in Iana in pa 6 lukenj odigranih izenačeno ... smejalo se nama je z Lukom do ušes ... vedela sva kaj to pomeni ... večerja bo še toliko bolj teknila ker bo zastonj ... :) ... zmagala sva suvereno ... in letos se bova midva lahko sladko nasmihala na ta račun celo leto ... ne dvomim, da bo drugo leto spet zanimivo ... :)

Iz igrišča pa v gostišče Rajh pri Murski Soboti ... tam sva pred časom že enkrat jedla sama z Ianom ... fantastično ... toplo priporočam ... res prave domače jedi pripravljene z veliko strasti in dobrega okusa ... postrežene tako kot se reče ... aperitiv ... predjed ... juha ... glavna jed ... priloga ... solata ... sladica ... prav z vsem so pozitivno presenetili ... in večerna debata je bila več kot prijetna ... v družbi pravih prijateljev ob dobri hrani ... pa še brezplačno ... ei pa kaj bi hotel več ...

Ko smo se dodobra najedli ... in ko sta poraženca s kislimi obrazi plačala račun ... ne vem koliko je bil a zagotovo ne malo ... smo šli ... proti Mariboru ... lani se je tudi na poti domov zavleklo ... in letos ni kazalo nič bolje ... najprej v Niagaro ... potem k Anji v Pohorje pub ... pa še v Tacosa ... prava turneja ... domov smo prišli sredi noči ... šele nekaj čez pol drugo uro zjutraj ... ampak bilo je ... suvereno ... suverena zmaga ... in odličen dan z nepozabnim večerom ... :)

Semaforji in nočne luči

Matija me je poklical če bi šel z njim slikat semaforje in javno razsvetljavo, njegov oče potrebuje slike za službo pa sva šla ... na večernem sprehodu po Celju so nastale te slike ... upam da vam bodo všeč ...

... čist divji semafor v Celju, kr vse luči na enkrat gorijo =) ...

... ob Savinji ...

... hotel Evropa v Celju ...

... luč v temi ...

Tako malo na hitro za pokušino ... mogoče še kdaj drugič kaj več ...

Vaje zaključene

Včeraj sem zaključil z zadnjimi vajami na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju, kjer so mi letos ponudili priložnost za sodelovanje, bilo je odlično, cel semester sem užival v prav vsakih vajah, torki so bili prav prijetni. Tudi skupina, ki mi je bila dodeljena je bila prav prijetna, seveda nekateri so bili malo bolj težavni, drugi spet bolj prijetni. Vsekakor bom na nek način kar malo pogrešal ta srečanja. Vaje smo zastavili precej interaktivno, sam sem zagovornik tega, da morajo študentje sodelovati, s tem veliko več odnesejo od vaj kot takih. V svojih študijskih letih tako v Ljubljani kot v Vancouvru sem doživel veliko različnih oblik predavanj in vaj in vedno so mi bile tiste, kjer smo sodelovali dosti bolj všeč. Enostavno ljudje ... no vsaj večina ... nismo sposobni koncentriranega poslušanja daljše časovno obdobje ... tako ex katedra pri meni enostavno ne deluje ... vaje smo oblikovali okoli študij primerov, teden za tednom so študentje analizirali različna podjetja in njihove kadrovske prakse, potem smo na vajah predebatirali problematiko in na naslednjih vajah so predstavili del svojih rešitev, drugi del pa so oddali v pisni obliki. Ob zaključku se sprašujem, ali sem bil mogoče na trenutke preveč popustljiv kajti ocene so kar visoke ... saj ne rečem nekateri so zelo dobro delali in so si tisto oceno tudi presento dobro zaslužili, predvsem ena skupina je bila zelo pridna ... kakorkoli ... jaz sem užival, upam da so tudi oni ... in da so od vaj odnesli kaj novega, kar jim bo mogoče v življenju še kdaj koristilo ... jaz ... jaz pa se veselim naslednjega leta ... a to je še daleč ... sedaj me čakajo moje lastne študijske obveznosti ... upam, da se tudi tu kaj premakne ...

Jutro na Golteh

Ko ne spiš niti minute, ko je bila noč divja, pa se ob zori prebudi v tebi neustavljiva želja, da bi šel ven, pograbiš fotoaparat in greš, lovit sonce, vzpon v mraku, potem pa sončni vzhod, ki naredi fantastično jutro, v tistem trenutku veš, da si našel kar si iskal, v tistem trenutku se življenje približa popolnosti, takrat si srečen!

... jutranju pogled na hotel na Golteh ... še pred sončnim vzhodom ...

... sončni vzhod ...

... smreke v soncu ...

... jutro na vrhu ...

... krasote filtra :) ...

Razgovori v Bovcu

Že nekaj časa nazaj smo se dogovorili s prijateljema, ki odpirata hotel v Bovcu, da jima pomagam pri razgovorih, in čas je prišel, da sem uresničil svojo obljubo ... 2. marec je bil dan D ... kar se razgovorov tiče ... v Bovec sem se odpravil pozno popoldne dan poprej ... iz Celja do Bovca vsekakor ni blizu ... oditi zjutraj v Bovec bi bilo čisto preveč naporno ... zato sem krenil večer pred tem ... to nam je dalo tudi možnost, da smo malo poklepetali ... konec koncev se nismo videli že vse od jeseni ... vožnja je kljub vsemu minila dokaj hitro ... po avtocesti kolikor daleč je šlo potem pa naprej po navadni cesti vse do Bovca ... razmeroma pozno sem prispel tja ... vseeno malo klepeta ... pršut ... sir ... in zavleklo se je ... vse tja do skoraj ene ure zjutraj ...

... naslednje jutro smo se prebudili v kristalno čist dan ... sonce ... veter ... mraz ... najprej smo spravili njunega sina v vrtec potem pa smo sedli ob kavo malo pogledali kakšni kandidati nas čakajo ... ne dolgo za tem smo začeli ... razgovori so potekali dobro, tudi urnik smo si odlično zastavili tako, da je vse potekalo brez težav ... nekateri kandidati so bili boljši drugi malo manj ... a iz dvajset prijavljenih smo izbor zožali na kakšnih 6-7 kandidatov ... ti gredo v drugi krog ... glede na to, da je časa še nekaj bomo tistega opravili nekje poleti ... takrat bo tudi bolj jasno kdaj se Sanje ob Soči odpirajo ...

... po razgovorih spet vožnja domov ... preko hribov vse OK, na drugi strani pa sneg ... vožnja je bila nekoliko bolj počasna ... domov sem prišel šele pozno zvečer ... a bilo je vredno bila je nevrjetna izkušnja ... hvaležen sem jima za zaupanje in res se veselim otvoritve njunega življenskega projekta ... to so njune sanje ... in vem, da bosta jih uresničila ...

Počivaj v miru

Ko zastane dih in se čas ustavi, ko se sedanjost stakne z večnostjo, ko se znova zavemo kako majhni smo … ostanejo spomini in radost trenutkov, ki so bili preživeti v slogi in razumevanju in le ti naj lajšajo bolečino …

Pred nekaj dnevi je umrl star ata ... danes se od njega poslavljamo ... počivaj v miru star ata Nacek!