sobota, 26. november 2011

Ko te knjiga preprosto potegne vase ...

Priznam ... zadnje čase ne berem toliko kot bi želel ... sploh ne knjig tako za dušo ... veliko je branja povezanega s študijem ali delom a to je pravzaprav to ... pa vseeno sem v roke prijel pred nekaj dnevi knjigo ... danes ji lahko rečem zgodovinsko knjigo ... branje je bilo več kot samo zanimivo ... čeprav sem bil pred 20 leti le otrok se marsičesa spominjam ... vsega seveda ne ... veliko je bilo tudi novega ... ampak zagotovo knjiga, ki jo bi moralo več ljudi v današnjem času vsaj ponovno prebrati ... takšne enotnosti kot jo opisuje ta knjiga ni danes videti nikjer ... pa vsekakor bi bila še kako potrebna ...

Veliko je stavkov in besed, ki bi jih lahko zapisal iz te knjige ... pa sem izbral tisto kar piše povsem na njenem koncu ... na zadnji platnici knjige ... kajti pove pravzaprav vse o tej knjigi ... "Knjiga o času, ko je dozorevalo slovensko osamosvajanje, in o ljudjeh, ki so dozorevali z njim. O njihovih pričakovanjih, zmotah, boju, znoju, krvi, grenkobi in zmagoslavju. Knjiga o dnevu, ko so bile dovoljene sanje, in o tistih, ki niso smeli sanjati. O usodnih težkih urah odločitev in tisti plati vojne, ki ni znana z ekranov in tiskovnih konferenc. Knjiga drugačnih dokumentov in fotografij. Knjiga disidenta, ki je postal minister za obrambo na krvavi pomladni strani Alp slovenske zgodovine."

Mene osebno je v tej knjigi najbolj ganila enotnost, takoj za njo predanost ... prav neverjetno je opazovati kako so danes tisti, ki so nekoč delovali tako usklajeno in enotno ravno na nasprotnih bregovih ... jasno vmes se je zgodilo veliko ... a iskreno upam, da se danes in tukaj vsi zavedajo, da je Slovenija skoraj tako ogrožena kot je bila v poletnih tednih leta 1991 ... danes nas ne ogroža vojska ... ogroža nas kriza naših lastnih vrednot in vrednot zahodnega sveta katerega del smo ... upam, da se zavedajo, da morajo razlike postavit na stran, stopiti skupaj in začeti delati za Slovenijo in za vse nas, ki živimo v tej vsaj zame najlepši državi na svetu ...

Za konec pa tale videospot ... in besedilo, ki sodi zraven ... zame to za vedno ostaja najboljša reklama za Slovenijo vseh časov ...

Slovenija smo ljudje

Moja dežela, to je njena lepota,
moja dežela, mi smo njeni ljudje.
Lepota dežele, je sloves njen,
njeni ljudje smo njeno ime,
ponosno ime!

četrtek, 17. november 2011

Vzemite si 59 minut in 58 sekund časa

Ta blog bo nekoliko drugačen ... danes sem na moj priljubljen portal YouTube vpisal v iskalnik preprosto ... Vojna za Slovenijo ... naletel sem na ... TOLE ... nadaljevanje branja tega bloga odvsetujem vsem tistim, ki si ne boste uzeli 59 minut in 58 sekund časa za ogled posnetka ... vem je veliko a brez ogleda ne boste dojeli bistva tega bloga ... za tiste, ki ne boste gledali torej tukaj konec današnje objave ničesar vam ne zamerim zatorej ... do naslednjič ...

Za vse tiste, ki pa ste sedaj že dobro uro pred računalnikom in ste pogledali posnete se sedaj branje nadaljuje ...

Nimam pravega odgovora zakaj sem prav to vpisal v YouTube ... ampak vem, da me je posnetek pritegnil ... gre sicer za posnetek izpred petih let ... nastal je približno takrat, ko je naša domovina praznovala 15 let ... letos smo praznovali 20 let osamosvojitve ... tudi 20 let od osamosvojitvene vojne ... sicer nimam navade pisati političnih blogov ... in tega se bom držal tudi danes ... pa čeprav bo mogoče kdo prav ta blog ocenil kot političen ... 20 let nazaj sem bil še otrok ... v času osamosvojitvene vojne sem bil star 6 let in pol ... malo sem se zavedal kaj se dogaja ... a vseeno se spomnim določenih utrinkov tistega časa ... spomnim se kako smo s prostim očesom pred hišo moje babice in dedka opazovali vojaška letala JLA, ki so raketirala radijsko televizijski oddajnih na Boču, spomnim se kako smo v travi ležali pred hišo ... mimo je priletel helikopter JLA z oznako rdečega križa, kar je predstavljalo bolniški prevoz ... a kaj ko so med vrati sedeli do zob oboroženi vojaki, helikopter pa je letel tako nizko, da se je skoraj dotikal dreves, pomislil sem, da bi ga lahko s fračo vrjetno sestrelil ... spomnim se zvoka siren, ki so razglašale zračni napad, takrat je v spalnico prišla babica in rekla naj gremo v klet, da bo bolj varno, dedi pa ji je odvrnil, nima smisla hiša stoji malo ven iz strnjenega nasleja, če kaj pade na nas nam tudi klet ne pomaga ... ja vsega tega se spomnim ... pa še kaj bi se našlo a to so le nabolj živi spomini ... mene se vojna takrat ni direktno dotaknila ... bil sem tudi še premajhen, da bi se res dobro zavedal kaj se sploh dogaja ...

A vsekakor so to bili ... pomembni trenutki za Slovenijo ... spodaj nekaj citatov ... vrjetno se jih boste spomnili ...

dr. Jože Pučnik: "Jugoslavije ni več, Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo"

dr. France Bučar: "Ta glasovalni izzid mi omogoča, da na temelju 10. člena tega zakona, slovestno razglasim, pred tem visokim zborom, Slovensko in Jugoslovansko ter vso svetovno javnostjo, da se je slovenski narod, na temelju trajne in neodtujljive pravice do samoodločbe, odločil, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država."

Milan Kučan: "Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan."

Drago Jančar: "Povedati moram, da so pisatelji, da smo pisatelji, začeli sami klicati, telefonirati, pošiljati telefakse svojim prijateljem, nekaterim zelo uglednim po svetu in jih prosimo, da zastavijo svoj ugled, svojo avtoriteto, da prepričajo tudi ministre svojih vlad, da spremenijo svoja stališča."

general Janez Slapar: "Predsednik predsedstva Republike Slovenije, z odhodom zadnjih vojakov Jugoslovanske Armade, je bojna naloga, ki je bila obrambnim silam Republike Slovenije dana ob agresiji na našo domovino 27. junija letos (opomba. 27.6.1991) izvršena, na naših tleh ni več tujih vojakov, svobodo in suverenost varujejo naše sile."

Sam sem danes pogledal celotn posnetek, je tudi razlog za nastanek tega bloga ... v njem je prav v vsakem trenutku čutiti ponos, hrepenenje, odločnost, moč, čast, zvestovo ... in še in še ... čutiti je vse tisto kar nam danes manjka ... dvajset let kasneje ... smo se v okviru svetovne gospodarske krize znašli v svoji lastni krizi ... krizi identitete ... situacija v kateri smo zahteva od nas to isto hrepenenje, odločnost, moč in zvestobo do domovine, do tega kar ste nam izborili naši starši, stari starši in ostali ... pred vrati so volitve ... ni mi mar koga boste obkrožili ... pred dvajstimi leti vas je na plebiscit odšlo več kot 93% ... več kot 88% vseh skupaj vas je glasovalo za ... za to kar imamo danes ... samostojno Slovenijo ... vem, da ste nekateri tudi mogoče razočarani v kaj se je ta država spremenila ... ni vse lepo ... in prav vsaka vlada do sedaj je delala tudi napake ... kot rečeno ... čez nekaj dni so ponovno volitve ... ni mi mar koga boste obkrožili ... rekel bom le pojdite na volitve in izrazite svojo voljo ... kdorkoli pa bo že tvoril naslednjo vlado ... pa naj dela le eno ... za Slovenijo ... če bodo tisti, ki nas bodo v prihodnje vodili sposobno pokazati podobno mero vztrajnosti ... hrepenenja ... prepričanja ... in zvestobe do vseh Slovenk in Slovencev se lahko izvlečemo ... boljši in močnejši ... za Slovenijo gre ... za nas in našo PRIHODNOST!

Ob tem zapisu se zdi primerna le ena pesem ... tale ...


Žive naj vsi narodi
ki hrepene dočakat' dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

petek, 11. november 2011

Od krompirjevih počitnic do Martinovega

Preživeli smo krompirjeve počitnice ... tokrat malo manj delovno kot običajno a vseeno lepo ... luštna že preizkušena tura ... Španija ... seveda ... z avtobusom dol nazaj z letalom kratkih pet dni ... kratko a sladko! Sicer tokrat malo drugače ... dubble decker avtobus ... 76 potnikov ... polno ... 2 voznika ... in jaz ... najprej je sicer kazalo, da bova z Valentino to turo delila ... pa potem, da grem sam ... v zadnjem trenutku spet, da bo še nekdo na avtobusu, na uvajanju a na koncu sem šel sam ... no ne sam ampak s celo gručo potnikov za mano ... bili so prijetna skupina ... dobro so razumeli, da smo velika skupina ... in prav nobenih težav ni bilo ... tako, da prav prijetna zadnja letošnja skupina ... zelo vrjetno ... ali pa tudi ne ... bomo videli ... pozna se ni toliko prijav ... pa tudi sam imam veliko ostalega dela do konca leta in ne vem če bo čas še kaj naokoli pohajati ... po povratku sem opravil tradicionalni pohod po pokopališčih ... sicer ne 1.11. ker sem bil še na poti ... a vseeno gre za tradicijo in spoštovanje ... vedno naredim to pot ... in vedno jo bom ... naslednjih nekaj dni sem preživel delovno ... priprave na predavanja, ki sem jih imel pred nekaj dnevi ... zadnja dva dni pa borba s časom ... oddaja dispozicije ... danes je poslana ... upam, da nebo prav veliko popravkov ... vsa ta birokracija pa prav zagotovo ubija ... ampak glavo gor in gremo naprej ... jutri ... no sedaj je ura že preko polnoči ... torej danes ... pa gremo ... martinovanje & golf ... 4 prijatelji, 3 dnevi, 2 noči, 1 avtodom in vem, da bo super ... vas pa prepuščam malo še glasbi ... pesem današnjega dne je sicer prvotno izvajala Kelly Clarkson - Because Of You ... a mene je danes prevzela druga izvedba ... ni skrivnost, da se mi zdijo taletn šovi dobra ideja ... bistveno boljša od raznih kmetij ali velikih bratov ... tukaj je vsaj zanimivo in vedno znova presenetijo dobri nastopajoči ... mladenič, ki je zapel tole je končal na koncu kot drugouvrščeni letošnjega šova talentov v Veliki Britaniji ... mislim, da neupravičeno drugi ... vsaj meni se zdi tale njegov finalni nastop odličen ... prisluhnite ... do naslednjič pa ... Namaste prijatelji namaste!

Ronan Parke - Because Of You

I will not make the same mistakes that you did
I will not let myself
Cause my heart so much misery
I will not break the way you did,
You fell so hard
I've learned the hard way
To never let it get that far

Because of you
I never stray too far from the sidewalk
Because of you
I learned to play on the safe side so I don't get hurt
Because of you
I find it hard to trust not only me, but everyone around me
Because of you
I am afraid

I lose my way
And it's not too long before you point it out
I cannot cry
Because I know that's weakness in your eyes
I'm forced to fake
A smile, a laugh everyday of my life
My heart can't possibly break
When it wasn't even whole to start with

Because of you
I never stray too far from the sidewalk
Because of you
I learned to play on the safe side so I don't get hurt
Because of you
I find it hard to trust not only me, but everyone around me
Because of you
I am afraid

I watched you die
I heard you cry every night in your sleep
I was so young
You should have known better than to lean on me
You never thought of anyone else
You just saw your pain
And now I cry in the middle of the night
For the same damn thing

Because of you
I never stray too far from the sidewalk
Because of you
I learned to play on the safe side so I don't get hurt
Because of you
I try my hardest just to forget everything
Because of you
I don't know how to let anyone else in
Because of you
I'm ashamed of my life because it's empty
Because of you
I am afraid

Because of you!
BECAOUSE OF YOU!

P.S. Tudi pesem ima fantastično besedilo ... da človeku marsikaj za mislit ... ;)