Se tudi vam zdi, da čas enostavno prehitro teče ... da ne utegnete narediti več vsega kar bi si želeli ... včasih se ustavim ... pogledam okoli sebe in pomislim ... pa kam vendar to pelje ... kje so bili časi, ko te je nekdo poklical ali pa se kar nenapovedano oglasil in lahko si si uzel čas zanjo ali zanj ... vedno bolj smo pod pritiskom časa ... ravn nedavno se je pri meni čisto nenapovedano oglasila dobra prijateljica ... čeprav sem imel precej natrpan urnik nisem dolgo razmišljal ... poklical naokoli in javil, da zamujam ... uzel sem si čas za klepet ... pa še kako presneto fajn je bilo ... sicer iskreno sem si želel, da bi si lahko uzel veliko več časa ... vsaj kako urico ... ampak tudi tiste pol urice nama je omogočilo, da sva poklepetala ... malo nadoknadila na vsem tistem, kar sva zamudila v preteklih dnevih ali bolje rečeno tednih, ko se nisva slišala ... jasno najprej jaz na dopustu, potem še ona ... pa sta dva ali trije tedni minili kot bi mignil ... sicer sva se nekajkrat srečala in zapletla v krajši pogovor na priljubljeni spletni klepetalnici ampak to ni to ... s prijatelji, ki mi pomenijo toliko kot ona se želim srečati bolj pogosto ... si vzeti več časa zanje ... ampak kaj, ko nam urniki to pogosto onemogočajo ... žal ...
Čeprav sem z vstopom v svet Bloganja šel še korak dlje v elektronsko komuniciranje tukaj in sedaj dajem sebi in vsem vam obljubo ... poizkusil bom nameniti več časa prijateljem in družini ... torej ljudem v moji okolici, ki mi pomenijo največ ... konec koncev ... le kdo mi bo pomagal če ne oni, če bom potreboval pomoč ... Sicer sam nimam prav nič proti elektronskemu komuniciranju, saj mi je predvsem v času, ki sem ga preživel v Kanadi prišlo še kako prav ... pogovori preko interneta so seveda brezplačni kar več kot super saj bi drugače zapravil kar zajeten kupček denarja za klice ... kajne?
Kdaj sem se sploh srečal prvič z elektronskim komuniciranjem ... če dobro pomislim je to več kot 10 let nazaj ... vrjetno nekje 12 let nazaj, ko smo doma kupili prvi modem ... jasno telefonski njegova moč pa je bila sila skromna v primerjavi z današnjimi širokopasovnimi internetnimi povezavami ... takrat sem v družbi prijateljev spoznal slavni IRC ... ja tisti malo mlajši ne boste ravno vedeli kaj to sploh je ... IRC je bil oziroma še je čeprav ga danes uporablja le malo ljudi še nekakšna internetna klepetalnica ... ki je imela več tako imenovanih kanalov ... tam smo se zbirali mladi in malo manj mladi in klepetali ... napredek vseh napredkov je bil, da je zadeva omogočala celo pogovor med samo dvema ... tako imenovani zasebni pogovor ... skratka sila preprosto a zanimivo ... ob IRCu smo tako rasli in odraščali ... kasneje ga je nekako kar samo po sebi umevno nadomestil MSN ... tega uporabljam še danes ... kdaj pa sem ga začel ... uff iskreno povedano ne vem ... vrjetno vsaj 6 ali 7 let nazaj ...
Pa čeprav, kot ste lahko prebrali imam pravzaprav rad elektronsko komuniciranje si globoko v sebi želim čim več direktnega stika ... kakorkoli ... če je med mano in tabo računalnik saj je to stik je ja ... ampak nikakor ne tako pristen kot če se lahko skupaj sprehodiva, posediva ob pijaci ali pa zgolj sediva in klepetava nekje ... mislim, da se v elektronskem komuniciranju bolj kot se zavedamo izgublja pristna osebnost ... zatorej vsi prjatelji in znanci, ki sedaj tole berete ... pokličite me ... ja smešno kajne ... ampak pokličite zgolj zato, da se dogovorimo kje in kdaj se dobimo in preživimo nekaj časa skupaj!
P.S. Pohitite ... doma sem samo še do petka ... nato kar 14 dni odsoten ... hahahah
Ni komentarjev:
Objavite komentar