Četrtkovo jutro ... zgodaj se odpravim od doma ... trije enodnevni izleti na Dunaj me čakajo v naslednjih štirih dneh ... Dunaj v predbožičnem času je res čaroben, lepo okrašen in prav na vsakem koraku lahko začutite božične radosti ... vožnja mine razmeroma hitro in s skupino srednješolcev, ki so odpotovali na ta izlet se že znajdemo pri dvorcu Schoonbrun ... sprehodimo se malo po parku a mraz nas kaj hitro prežene nazaj na avtobus ... vožnja v mesto ... gneča ... jasno ... takšen čas je ... sledi sprehod po mestu in v času, ko so ostali prosti prijeten klepet ob skodelici čaja s prijateljico ... preostanek ogledov in nekaj prostega časa na božični tržnici pred mestno hišo in že se vračamo domov ...
Petek ... dan za počitek ... dolgo poležavam v postelji potem se vseeno spravim k dnevnim opravilom ... pisarna ... papirji ... tokrat le še kot vodnik ... vošim vesel Božič in Srečno novo leto sodelavcem in prijateljem ... odhitim domov ... nekaj minut po 16h pride prijateljica ... skupaj končava pripravo kosila, ki sem ga sam začel ... njoki carbonara ... uff ... dobro je bilo dobro ... :) ... potem sva skupaj se malo posedela in pocvekala ... zvecer ... dva rojstna dneva ... Jure in Robi ... dva stara prijatelja sta se postarala še za leto dni ... dobro smo proslavili ... a kaj, ko sem moral domov ... kajti v naslednje jutro in nov odhod na Dunaj ...
Spet jutro ... najprej mi jo zagode taksi ... ni ga ob dogovorjeni uri ... sedem v avto in se popeljem ... vožnja do Dunaja kaže, da bo hitro minila ... no to sem mislim prehitro ... malo po postnaku na poti naletimo na stoječo kolono na avtocesti ... prometna nesreča in tako smo obstali za debeli dve in pol skoraj da za tri ure ... tako smo na Dunaj prišli šele sredi popoldneva namesto okoli poldneva kot načrtovano ... malo smo bili zaradi zamude prisiljeni spremeniti zaporedje ogledov in nekatere stvari skrajšati ... ne morem pomagati ... višja sila ... zelo mrzlo je bilo v soboto ... minus 7 stopinj in veter ... zvečer pa še bolj mrzlo ... minus 13 ... topel objem avtobusa in vožnja domov je bila kot naročena ...
Nedelja ... še zadnje tretje dejanje Dunaja ... tokrat malo drugače ... čeprav sem jima uspešno skrival sem na koncu sam peljal moja starša na Dunaj ... čeprav sem se ob začetki vodniške kariere zaklel, da družinskih članov ne vodim ... no pa sem jih peljal ... in glede na to kako sta se obnesla ... naj jima bo ... še kdaj ju uzamem s seboj ... zadnji Dunaj ni bil nič posebnega ... vsaj gneča se je malo umirila ... po štirih dneh skupaj in treh dneh vodenj sem utrujen zaspal ...
O darilih ... kaj sem dobil ... kaj podaril ... pa naslednjič!
Mitja
Ni komentarjev:
Objavite komentar