Zaključek?

Ponedeljek ... ali je še kdo, ki ga ne mara najbolj ... priznam ni med najbolj priljubljenimi dnevi v mojem urniku ... pa ne da bi bilo kaj posebnega ... ampak spet je potrebno iz lenobnega ritma vikenda preklopiti v divji ritem vsakdanjika ... in ja s tem se spopadam vsak ponedeljek znova in znova ... jutro se začne prav smešno ... nekaj minut čez sedmo mi zazvoni telefon ... še napol mrtev se javil ... ja prosim ... na drugi strani očka ... presenečeno ... a nisi rekel, da greš v pisarno danes ... odgovorim ... seveda ... ampak začnem ob devetih in kaj za vraga bi naj počel pokonci že malo po sedmi uri ... seveda me je klical zaradi povsem nepomembnega vprašanja ... ah tako pač je ... no ja ne bo mi to pokvarilo dneva ... v pisarni običajna ponedeljkova scena ... telefoni ... faxi ... emaili ... vsi bi radi vse in to zdaj takoj ... ja seveda ... no saj boste dobili le malo pa ob potrebno počakati ... spravim se do mojega računalnika ... moj mir je tukaj ... moje zatočišče ... delo običajno ... nič dramatičnega ... malo pred drugo se odpravim k zobozdravniku ... zaključek ... težko vrjeti po 12 dneh sem končno zadnjič tam ... rana od izpuljene osmice se lepo celi ... ni več potrebe po menjavi traku ... tega odstrani in zdravljenje je zaključeno ... kako neglamurozne zaključek pomislim ... ma ja važno je da je mimo ... sedim v čakalnici in čakam še nanjo ... obljubil sem da jo počakam ... jo potem zapeljem še do okulista ... malo na tesno je bilo s časom ... nekaj trenutkov po tem ko sem jaz prišel ven iz ordinacije pride za mano sestra ... ni mi jasno zakaj se smeje in v roki drži zdravstveno izkaznico ... Vaša prijateljica je rekla, da naj vam dam njeno kartico in vas prosim, da jo skočite potrdit v bližnji zdravstveni dom ... hehehe ... pa ravno prej sva se pogovarjala ali ima potjeno kartico ali ne ... odpravim se potrdit kartico ... ne vem zakaj moramo to potrjevati na tri mesece ... prav nobenega smisla nima ... dijaki, študentje in upokojenci bomo to vsaj celo leto od začetka šolskega leta in veljavnost bi prav lahko bila celoletna oziroma do izteka šolskega leta ... no ja pač še en glup sistem, ki ga imamo ... potem hitiva še k optiku ... ja seveda te zapeljem še do doma in čez nekaj trenutkov sem že nazaj v pisarni ... madona mi je všeč to da lahko skočim ven kadarkoli ... pišemo si ure in šef nam nikoli ne komplicira ... super je to ... priznam ... predvsem pride prav ko imaš kakšen opravek kot je zobozdravnik ... preostanek popoldneva preživim v pisarni ... večer ob nekaj dela doma ... jutri je nov dan ... novi izzivi ... sedaj pa čaka le še postelja ... končno!

Canon EOS akademija

Zjutraj najprej sedaj že kar običajna pot do zobozdravnika, pregled, zdravilo in že sem na poti v službo ... nadaljujem delo kjer sem končal včeraj ... nove cenike je potrebno dati na internet ... Kaja mi je danes uspela priskočiti malo na pomoč ... še kako prav je prišla ta pomoč kajti uspela sva okoli druge popoldan zadevo zaključiti ... tako, da so naša potovanja po Evropi za letošnje leto v celoti že objavljena ... jeeeeeej ... jutri gremo na Mediteran 2008 ... saj si želite pogledati cene počitnic kajne? Kam greste letos? Španija? Grčija? Egipt? Tunizija? Italija? Albanjija? ... odločitev je vaša ... jutri še ravno ne ... ampak v začetku naslednjega tedna obljubim ... bo tudi to dosegljivo na internetu ...

Popoldne vožnja v Ljubljano ... spet predavanje ... tokrat ne ravno običajno ... vse, ki smo kupili Canonov fotoaparat iz serije EOS so nas pri Canon Adriji povabili na tečaj uporabe naših novih igračk ... v dobrih treh urah smo ga do dobra spoznali ... funkcije ... nastavitve ... veliko majhnih a uporabnih podatkov ... kako ... kdaj ... čemu ... zakaj ... a vseeno na koncu najbolj uporabno ... podatkek ... da za dobro fotografijo potrebujemo predvsem čas ... in čim več fotografske "kilometrine" ... tu pa računam na nekoga, ki mi je obljubil ... da bo moj model ... pred nekaj dnevi ... sedaj morava le oba še najti čas ... pa kak lep sončen dan in potem bomo vadili ... vadili in vadili ... prodobivali kilometrino ... ;)

Rezultate današnji predavanj nimam kaj objaviti ker smo bolj ali manj slikali skos isto ... le z različnimi nastavitvami, da smo videli razliko ... objavil pa bom tiste teste, ki jih bova z mojo modelko ;) opravila ... ne vse seveda ... nekaj pa ... samo za vas ... kakopak ... namaste do naslednjič!!!

P.S. Zobek ... no luknja, ki je bila se knočno celi ... bolje je ... še malo pa bo!

Bolečina dni ...

Bolečina ... že nekaj dni moja spremljevalka ... kako svoražim to ... ampak moral je ven ... moj predragi modrostni zob ... prej je pritiskal na sedmico in me je bolela tista ... zdaj me boli rana kjer ne nekoč blia osmica ... bljah ... V sredo zvečer ... sedim pri zobozdravniku ... zadnji sem na vrsti tega dne ... najprej lokalna inekcija ... nekaj minut čakanja ... zobozdravnik med tem izgine iz ordinacije ... potem prvi poizkus ... malo še boli ... ok ... pravi zobar ... bova še malo počakala ... naj bolj prime ... spet izgine ... vrne se čez nekaj minut ko jaz iskreno povedano ne čutim nič več ... precej hitro uspe izdreti zob ... potem prizna ... no pa je le šlo ... precej strah me je bilo je bil kompliciran zob ... ja hvala zobar dragi zdej mi to poveš si mislim ... predpiše še tablete proti bolečini in grem domov ... mislil bi da je vse končano ane ... ampak seveda ne ... od srede do danes ... peti dan je že ... mene pa še vedno boli če ne uzamem tablete proti bolečini ... za dobro mero se je seveda še vnelo in sedaj jem še antibijotike ... super res ... prav lepo so me zašuštrali ... agh ... danes mi zobar prijavi ... nebi bilo nič čudnega če bo še 14 dni bolelo ... a ne se hecat ... upam da bo prej bolje ... držite pesti!

Z bolečimi pozdravi :-)

Mitja

Obisk ...

Jutro ... prebudim se le nekaj trenutkov preden dobim sms sporočilo ... presenečen sem ... priznam ... nisem ravno pričakoval, da mi bo pisala ... a vseeno vesel ... dopoldne še skočim v pisarno ... prirpavim si predvsem delo za jutri ... potem hitim domov ... članek me čaka ... končal bi ga rad še preden se bo oglasila ... malo pred drugo zazvoni telefon ... uff nisem še končal ... prideš do mene ... ja ok pridem se sliši iz druge strani ... še zadnji pregled ... evo ... končano ... samo upam, da je tako kot mora biti ... dam ji darilo ... ki jo je čakalo dolgo ... nekaj več kot tri mesece je že od njenega rojstnega dneva ... a nisva in nisva se uspela dobiti ... videti ... tempo življenja mi ni všeč ... potem se skupaj odpraviva po opravkih ... hitro razrešiva in vpraša me če jo lahko zapeljem do doma ... seveda ... ni panike ... pred njenim domom še malo poklepetava ... sporščen klepet ... smeh ... klepet in spet smeh ... ravno tak kot so bili že nešteti klepeti, ki sva jih imela ... res je bilo prijetno videti te po dolgem času ... nepričakovano a zato prijetno ... na koncu še obljuba ... naslednjič se vidiva prej kot čez tri mesece ... ok ... držim te za besedo ;-) ... posloviva se in ona odhiti domov ... jaz se odpeljem k sebi ... premislim ok ... še imam nekaj časa ... skočim v pisarno uredit še nekaj zadev ... potem se vrnem domov ... spet delo ... hah kaj pa drugega ... zapiski za novo destinacijo ... a vesel sem, da lahko rečem ... končani so ... jeeeeej .... nova destinacija prirpavljena ... mesto, v katerega sem se zaljubil ... Sarajevo ... neko vez čutim ... mogoče zaradi olimpijskih iger 1984 ... vrjetno bo to to pa čeprav sem bil še dojenček ... tisti, ki pridno berete blog boste vedeli kje je povezava med mano in olimpiljskimi igrami 1984 v Sarajevu ;-) ... večer je malo bolj lenoben ... še dobro, da je tako ... jutri pa nova predavanja ... končno ... prav pogrešam jih že ... aja, ko smo pri faksu ... danes še dve neprijetni novici ... članek za katerega je bilo rečeno da bo dolg nekje 20 strani se je zajetno odebelil ... predelati moram kar lepih 60 strani ... in druga ... naše izpite od petka bodo popravljali še nekje 2-3 tedne ... komedija ... kaj pa lahko storimo ... nič ... le upanje ostaja ... da sem opravil ... vem, da blesteče ne bo!

Zdaj pa spat jutri je naporen dan ... kakopak ... lahko noč vsem!!!

Izpit

Petek ... dan se je začel z malo ponavljanja za izpit ... nič kaj spektakularno ... popoldne se odpravim v Ljubljano, najprej kosilo in prijeten klepet z Nino ... prjateljica, s katero smo dali skupaj skos kar nekaj popotniških avantur ... lepo ji je sedaj ... našla je redno službo, dobro plačano v kateri uživa, in to je tisto najpomembnejše! Njen odmor je bil kratek ... prekratek, da bi poklepetala o vsem, kar se je zgodilo odkar sva se nazadnje videla ... a vseeno je bilo prijetno! Sledila je vožnja skozi Ljubljano ... 15.30 je to pravi podvig ... vse je bilo zabito ... promet ni šel nikamor ... končno se prebijem do fakultete ... malo časa mi je še ostalo za hitro ponovitev ... nato se zberemo v predavalnici ... moj prvi magistrski izpit ... vedel sem, da nisem pripravljen kot bi si želel ... ko odprem testno polo sem takoj vedel, da je to eden izmed izpitov, ki jih ne maram ... vprašanja postavljena precej na široko ... kjer nikoli ne zajameš vsega, kar bi lahko in samo upaš lahko, da je ocenjevalcu tisto, kar si zapisal všeč ... no ja ... ne morem reči, da nisem vedel o čem moram pisati to sem ... a vseeno nisem prepričan vase ... bomo videli ... kar je je ... če ni bilo dovolj bomo pač še enkrat sedli za knjige, lažje bo, sedaj vemo kakšen je sistem in vsekakor bo veliko lažje v drugo če bo to potrebno!

Večer vožnja domov v družbi prijateljice, ki je prav tako potovala domov ... prijeten klepet je skrajšal sicer turobno vožnjo v dežju in megli ... danes ... priprave, priprave, priprave ... na vodenje, na potovanje ... saj vem ... nemirna duša ... do naslednjič ... namaste!

Učenje, učenje, učenje ... in bolečina!

No kot sem obljubil ... javim se, ko bom bolje ... nekaj dni me je tale prehlad čisto onesposobil ... katastrofa ... po prvi noči, ki sem jo bolj prebedel kot prespal sem ob zdravilih in kot se je izrazil prijatelj, ki študira farmacijo predoziranju z vitamini počasi začel prihajati k sebi ... zdaj sem pogojno rečeno zdrav ... še tegale kašlja se znebimo in potem bom res zdrav!

Dnevi, ki se vlečejo preko tega tedna so v znamenju učenja ... zapiski, knjiga, članki ... počasi se prebijam skozi ... prepočasi ... želel in upal sem da bo šlo hitreje a ne gre ... priznam ... snov ni ravno najbolj interesantna pod soncem ... a kar je treba narediti je treba narediti ... ni druge! Resnici na ljubo ... poleg nezanimivosti pa še misli begajo sem ter tja ... veliko se je nabralo ... študij ... delo ... pot ... in še kaj ... poleg vsega pa še bolečina ... prekleto boli ... pa nebi bilo treba ... ampak boli ... in še bolelo bo ... dokler ne gre ... modrostni zob ven ;-)

Ostanite lepo ... jaz pa za knjigo ... namaste!

Srečno 2008!!!

No pa ga imamo ... hote ali nehote prišlo je novo leto 2008 ... in kako ste ostali vstopili vanj? Moj vstop je bil deloven, pa kaj bi o tem to sem vam že povedal ... in ja nič kaj pretresljivega se ni zgodilo ... še ena običajna pot v Španijo pač ... Veliko voščil sem prejel od ljudi iz vseh koncev ... lepo je vedeti, da imaš veliko prijateljev in zato upam trditi, da sem srečen ... zato ker vas imam! Hvala vam!

Vsekakor želim vsem, ki bolj ali manj redno prebirate moj blog v letu, ki je prišlo vse dobro, veliko sreče, zdravja, uspehov in seveda izponitev vseh tistih malih skritih želja!

Po prihodu domov pa sem zbolel ... včeraj bi skoraj lahko spekli jajca na mojem čelu ... pri dobrih 39 sem veselo kuhal cel dan ... danes je že malo bolje a od konstantnega smrkanja sem videti kot Jelenček Rudolf z rdečim nosom ... no ja bo že ... čaji, sadje, vitamini ... nekaj dni in bo bolje ... do takrat pa ... srečno!