Zaključek?

Ponedeljek ... ali je še kdo, ki ga ne mara najbolj ... priznam ni med najbolj priljubljenimi dnevi v mojem urniku ... pa ne da bi bilo kaj posebnega ... ampak spet je potrebno iz lenobnega ritma vikenda preklopiti v divji ritem vsakdanjika ... in ja s tem se spopadam vsak ponedeljek znova in znova ... jutro se začne prav smešno ... nekaj minut čez sedmo mi zazvoni telefon ... še napol mrtev se javil ... ja prosim ... na drugi strani očka ... presenečeno ... a nisi rekel, da greš v pisarno danes ... odgovorim ... seveda ... ampak začnem ob devetih in kaj za vraga bi naj počel pokonci že malo po sedmi uri ... seveda me je klical zaradi povsem nepomembnega vprašanja ... ah tako pač je ... no ja ne bo mi to pokvarilo dneva ... v pisarni običajna ponedeljkova scena ... telefoni ... faxi ... emaili ... vsi bi radi vse in to zdaj takoj ... ja seveda ... no saj boste dobili le malo pa ob potrebno počakati ... spravim se do mojega računalnika ... moj mir je tukaj ... moje zatočišče ... delo običajno ... nič dramatičnega ... malo pred drugo se odpravim k zobozdravniku ... zaključek ... težko vrjeti po 12 dneh sem končno zadnjič tam ... rana od izpuljene osmice se lepo celi ... ni več potrebe po menjavi traku ... tega odstrani in zdravljenje je zaključeno ... kako neglamurozne zaključek pomislim ... ma ja važno je da je mimo ... sedim v čakalnici in čakam še nanjo ... obljubil sem da jo počakam ... jo potem zapeljem še do okulista ... malo na tesno je bilo s časom ... nekaj trenutkov po tem ko sem jaz prišel ven iz ordinacije pride za mano sestra ... ni mi jasno zakaj se smeje in v roki drži zdravstveno izkaznico ... Vaša prijateljica je rekla, da naj vam dam njeno kartico in vas prosim, da jo skočite potrdit v bližnji zdravstveni dom ... hehehe ... pa ravno prej sva se pogovarjala ali ima potjeno kartico ali ne ... odpravim se potrdit kartico ... ne vem zakaj moramo to potrjevati na tri mesece ... prav nobenega smisla nima ... dijaki, študentje in upokojenci bomo to vsaj celo leto od začetka šolskega leta in veljavnost bi prav lahko bila celoletna oziroma do izteka šolskega leta ... no ja pač še en glup sistem, ki ga imamo ... potem hitiva še k optiku ... ja seveda te zapeljem še do doma in čez nekaj trenutkov sem že nazaj v pisarni ... madona mi je všeč to da lahko skočim ven kadarkoli ... pišemo si ure in šef nam nikoli ne komplicira ... super je to ... priznam ... predvsem pride prav ko imaš kakšen opravek kot je zobozdravnik ... preostanek popoldneva preživim v pisarni ... večer ob nekaj dela doma ... jutri je nov dan ... novi izzivi ... sedaj pa čaka le še postelja ... končno!