Vem ... spet zamujam ... tale blog bi lahko nastal vsaj v nedeljo dopoldne ... enostavno ni šlo ... opravičujem se! Dela čez glavo!
Najprej sobota ... dopoldne delo za faks ... popoldne pa najprej kosilo pri babici in dedku potem pa vožnja v Celje, kjer sem zvečer pričakoval obisk ... kar nekaj časa je trajalo, da smo se uskladili ... glede datuma ... ampak uspelo nam je ... tri prijateljice ... prave prijateljice, ki jih poznam ... huh eno že skoraj 20 let ... dve pa približno 15 let ... družilo nas je kar nekaj časa, ki smo ga skupaj preživeli še v osnovni šoli, nekateri skupaj delili še srednjo šolo in celo faks ... skrata poznamo se že celo večnost ... namen obiska pa je bil da pogledamo malo slike iz moje poti po Aziji ... s Sonjo je prišel še Peter ... njen fant ... ma sej lahko bi napisal tudi mož ... po 8 letih ... :) ... vztrajna sta vztrajna vse čestitke ... skupaj smo najprej prehodili skozi slike in nekaj mojih besed Azijo ... lepo je ... vsakič znova si bolj in bolj želim nazaj ... ko malo pogledam slike ... in ko se obudijo spomini ... po tem smo skupaj sedli za mizo in si provoščili prigrizek ... sproščen klepet ... smeh ... obujanje spominov ... fantastično je bilo ... in prav nič tisti večer nebi moglo biti bolje kot je bilo ... vsem še enkrat hvala ker ste prišli, hvala ker ste to kar ste ... moji prijatelji! To bo večer, ki mi bo še dolgo ostal v spominu ... vrjetno zavedno ...
Nedelja malo bolj lenobna ... kakopak ... dolgo v noč smo klepetali ... po dolgem času sem si vzel tudi čas za spremljanje dirke F1 ... priznam moja najljubša proga je bila na sporedu Monte Carlo vedno očara in Monako prav tako ... nisem si mogel kaj, da nebi užival tisti dve urici ... potem spet malo dela za faks ...
Danes seveda jasno služba ... precej običajen dan se je napovedoval ... z običajno ponedeljkovo norijo ... a vse je bilo presežek običajnega ... v pisarno vstopim okoli 8.45 ... telefoni zvonijo kot nori ... kaj vam je saj odpremo šele ob 9.00 ... tudi čez dan ni in ni bilo miru ... šele okoli 14:00 prvič pogledam na uro ... uh vem, da nebom končal do 17:00 ... okoli 17:00 je to jasno ... najmanj do 19:00 bom tu ... no konec koncev smo končali vsi skupaj šele okoli 20.15 ... odlično 11 ur 30 minut ... in jutri ... vrjetno isto ... ah obožujem norišnico ... zato sedaj spat ... namaste!
Mislim, da sem do sedaj blog le enkrat dopisal ... navado pa imam prebrati napisano ... in danes sem se nasmejal ... tistemu delu o treh prijateljicah ... hahaha napisano skoraj tako, kot bi imel tri ljubice ... hahaha ... ne brez skrbi to so res PRAVE prijateljice ... srce je oddano le eni ... njej ;) No zdej pa res! Nočko!!! :*
Ni komentarjev:
Objavite komentar