sreda, 21. januar 2009

Spezzacuori

Tinkara kovač - Spezzacuori

Vse besede so končane,
vse zaceljene so rane,
vidim te, si že na tleh.
Od pogleda do črnine
v teh solzah dež ne mine,
vidim te, si že na tleh.
Noč raztrga bela krila,
vse kozarce je razbila,
v njej nešteto je prevar
in le nežnost me pomirja,
nežnost, ki poljube obljublja
med rešetkami besed.

Spezzacuori zdaj zahtevaš,
in nasmeha več ne skrivaš,
rad bi videl me na tleh.
Spezzacuori ritem zvija,
ta svoj nori stroj navija,
in počasi bom na tleh.

Mrzla je kinodvorana,
ta predstava je končana,
pravi igralka in je pri tleh.
V sencah vidi roke in glavo,
ki poznajo nje dišavo,
in si padeta v objem.
Tam pri šanku na kolenih,
lena sled poljubov njenih,
on počasi bo na tleh.
Bela dama - zate žrtve,
bela dama - oči zaprte,
mene hočeš zdaj na tleh ...

Tinkarin fenomenalen komad, ki se mi je danes vrtel cel dan ... bolj kot prebiram besedilo in ga poslušam bolj ga razumem ... tako čustven ... tako jasen ... tako direkten ... odličen!

torek, 13. januar 2009

... kot list v vetru ...

Takole ... najprej nova malo drugačna predloga ... vsake toliko je pač treba spremeniti izgled tako, da so zadeve malo bol pestre ... prav lepo smo že zakorakali v novo leto in tale zima mi je prav všeč ... okey sej ma pomanjkljivosti ... je preveč mrzl ... dnevi so prekratki ... ampak sončni dnevi, ki smo jih zdele mel neki dni vse to kompenzirajo ker je bilo z eno besedo fantastično ... kaj sem počel od novega leta dalje ... predvsem sem se ukvarjal z delom za faks ... in moram rečt, da sem do sedaj zelo zadovoljn ... ko bi le šlo tako še naprej ... :) ... skratka dober gre ... zadovoln ...

Vikend je bil prav prijetn ... sicer kr precej delovn sam ... tole vreme ... pa družba ... ej težko bi si želel kaj več ... klepet ob čaju v soboto je bil fenomenaln ... smeh ... zabava ... film ... super ... res mi je fajn takole preživljat večere z njo ... upam, da jo kmal spet vidim ... še na poti nazaj je blo smeha polno ... sredn noči jaooo :D ... ti že veš kaj mislim ane ;)

Danes je bil dan za sestanek ... priznam malo z mešanimi občutki sem šel že tja ... nisem vedel kaj pričakovati ... lahko bi bilo kaj lahko tudi ne ... prav nisem vedel kaj pričakovati ... nekaj minut po začetku sestanka mi je slika postala bolj jasna ... ni šlo tako kot sem upal ... priznam ... pogled na določene zadeve se enostavno preveč razlikuje ... sedaj vse kaže na to, da se zadeve vsaj za sedaj ne bodo spremenile ... prav ... vsaj vem pri čem sem ... ta sestanek smo prelagali tako ali tako debele tri mesece ... obračam torej nov list ...

Mesece do pomladi bom preživel delovno ... delal bom zase ... že od Decembra nastaja teorija za zaključno nalogo mojega študija ... veliko materiala je nabranega ... veliko preštudiranega in označenega ... nekaj je tudi že zapisanega ... a veliko dela še ostaja ... sedaj ... ko vem, da bom nekaj časa še študent ... bom to izkoristil ... pripravil čimveč ...

Lov na službo se nadaljuje ... drugje ... še vedno bom iskal ... nekaj novega ... nek izziv ... nekaj se bo že našlo ... situacija v kateri sem sicer ni ravno tisto kar sem želel a je še vedno daleč od slabe ... delal bom za faks ... za prihodnost ... umes pa vodil ... od nečesa je treba tudi še živeti ... pa saj sploh ni slabo ... :-)

Tisti, ki bolj podrobno spremljate blog ste mogoče prebirali tudi dopisovanja oziroma komentiranje moje objave med mano in gdč. AnoNimno :-) ... pričakovala je, da bom blokiral komentarje ... mi očitala, da ji s tem celo grozim ... nič od tega nebom naredil ... blog ostaja to kar je ... zbirka mojih osebnih zapisov ... včasih precej bolj dnevniških kot blogovskih a vseeno ... ostaja to kar je ... vsakega vzpodbudim, da se javi ... pove mnenje ... gdč. AnoNimno pa lepo pozdravljam :-)

Pred nekaj časa sem vam pogosto podal tudi kašno glasbeno predlogo, ki mi je všeč ... že nekaj dni se mi pogosto vrti spodnji komad ...

Besedilo in še link do komada ... men je všeč ... pa vam?

James Morrison featuring Nelly Furtado - Broken Strings Lyrics

Let me hold you
For the last time
It’s the last chance to feel again
But you broke me
Now I can’t feel anything

When I love you
It’s so untrue
I can’t even convince myself
When I’m speaking
It’s the voice of someone else

Oh it tears me up
I tried to hold but it hurts too much
I tried to forgive but it’s not enough
To make it all okay

You can’t play on broken strings
You can’t feel anything
That your heart don’t want to feel
I can’t tell you something that ain’t real

Oh the truth hurts
A lie is worse
I can’t like it anymore
And I love you a little less than before

Oh what are we doing
We are turning into dust
Playing house in the ruins of us

Running back through the fire
When there’s nothing left to save
It’s like chasing the very last train
When it’s too late

Oh it tears me up
I tried to hold but it hurts too much
I tried to forgive but it’s not enough
To make it all okay

You can’t play our broken strings
You can’t feel anything
That your heart don’t want to feel
I can’t tell you something that ain’t real

Oh the truth hurts
And lies worse
I can’t like it anymore
And I love you a little less than before

But we’re running through the fire
When there’s nothing left to say
It’s like chasing the very last train
When we both know it’s too late

You can’t play our broken strings
You can’t feel anything
That your heart don’t want to feel
I can’t tell you something that ain’t real

Oh the truth hurts
And lies worse
I can’t like it anymore
And I love you a little less than before
Oh and I love you a little less than before

Let me hold you for the last time
It’s the last change to feel again

In zdej se bo znajdu nekdo, ki bo povedu, da je komad morbidn ... depresivn ... ali karkoli podobnega ... ne ni ... men je všeč ... soft rock je tako ali tako vedno bil moja izbira ... predvsem mi je všeč refren ... ki ne govori le o ljubezni ... ampak govori o življenju ... vsaj tako ga jaz razumem ... You can’t play our broken strings ... pa še prekleto drži ... do naslednjič ... Namaste!

Mitja


četrtek, 1. januar 2009

Za začetek 2009

Tako ... pa je prišlo ... leto 2009 ... vanj sem vstopil v Mariboru ... v odlični družbi prijateljev, ob dobri hrani in pijači ... ni kaj reči posebnega ... prav tisto kar sem si želel ... družba ljudi, ki mi pomenijo vse in še več ... ognjemet nad štajersko prestolnico je bil res fantasitčen ... bila je čarobna noč ... in lep vstop v leto 2009 ... in upam, da se bo leto nadaljevalo tako ...

Še voščilo ... vsem Vam ... ki me spremljate tako ali drugače ...

Ura odbila je polnoč in leto je minilo, podarilo je izkušnje, uspehe in spomine,
ura odbila je polnoč in poti so odprte, za upe, želje in nove načrte.

Vzemite si čas za tisoč drobnih trenutkov,
za tisoč malenkosti, ki so vam spolzele v večnost minulega leta!

Srečno 2009!

Mitja