Spezzacuori

Tinkara kovač - Spezzacuori

Vse besede so končane,
vse zaceljene so rane,
vidim te, si že na tleh.
Od pogleda do črnine
v teh solzah dež ne mine,
vidim te, si že na tleh.
Noč raztrga bela krila,
vse kozarce je razbila,
v njej nešteto je prevar
in le nežnost me pomirja,
nežnost, ki poljube obljublja
med rešetkami besed.

Spezzacuori zdaj zahtevaš,
in nasmeha več ne skrivaš,
rad bi videl me na tleh.
Spezzacuori ritem zvija,
ta svoj nori stroj navija,
in počasi bom na tleh.

Mrzla je kinodvorana,
ta predstava je končana,
pravi igralka in je pri tleh.
V sencah vidi roke in glavo,
ki poznajo nje dišavo,
in si padeta v objem.
Tam pri šanku na kolenih,
lena sled poljubov njenih,
on počasi bo na tleh.
Bela dama - zate žrtve,
bela dama - oči zaprte,
mene hočeš zdaj na tleh ...

Tinkarin fenomenalen komad, ki se mi je danes vrtel cel dan ... bolj kot prebiram besedilo in ga poslušam bolj ga razumem ... tako čustven ... tako jasen ... tako direkten ... odličen!