Edina

Spet sem jst ... dolgo me ni blo vem vem ... veliko se je dogajalo predvsem sem bil veliko od doma ... zato tudi nisem pisal ... kje začeti ... na koncu ... na začetku ... na začetku konca ... mah kaj vem ... naj bo kronološko ker sem tako navajen in običajno tako pišem ... od zadnjega javljanja ... hmm ... ja najprej 6 dni Španije z majhno a simpatično skupino ... sicer naporno kajti prepotovati kakšnih 3500 kilometrov v le 6 dneh z avtobusom je kr naporno ... spoznal tam nekaj čudovitih ljudi ... mogoče ustvaril tudi kakšna nova prijateljstva ... kdo ve ... prišel domov ... se že veselil prostih dni ... a ni bilo tako ... le nekaj dni vmes in ponovno sem moral na pot ... tokrat za 9 dni ... velika tura po sredozemlju ... Francija ... Španija ... Andora ... čudovite mediteranske razglednice so v dobri družbi hitro minile ... res sem si želel, da bi lahko bil po koncu poti nekaj časa doma ... pojavila se je celo opcija, da pobegnem z avtodomom po Beneluksu ... a delo je premagalo ... London 5 dni ... hvala bogu vsaj tokrat z letalom ... priznam, zadnji dan sem bil že pošteno izmučen in sedaj nekaj dni po prihodu domov se počasi regeneriram ... pred nekaj dnevi je prišel tudi razpis ... dolgo sem ga čakal ... sedaj pa se prijavljlam z mešanimi občutki ... vse so zelo zakomplicirali ... tudi tale gospodarska kriza ni ravno ob pravem času ... ah ne vem ... bomo videli kaj bo ... še dobro da je 45 dni časa za prijavo ker bom prekleto rabil vrjetno prav vseh 45 dni ... prijavil ... ja to se bom ... kaj se bo zgodilo ... ne vem ... si želim še tega ... ne vem ... malo me prevevajo zmedeni občutki zadnjih nekaj dni ... spet me vleče ... ven ... na pot ... v tujino ... a zase ... mogoče delat v tujino ... Slovenija je čudovita ... tu je nekaj fenomenalnih ljudi ... ki bi jih bilo neverjetno težko pustiti za seboj ... a vseeno ... Slovenija ... no ja Slovenska mentaliteta ... je tudi tako prekleto omejena ... povsod samo jamranje ... nevoščljivost ... zamere ... čuden postaja ta svet ... kdo ve kaj se bo zgodilo ... kaj bo prinesla jesen ... tudi glede dela ... vodenja mislim ... ne vem koliko bom sploh vodil ... če sploh kaj ... ker nekatere stvari spet tečejo svoj stari tok ... in ne ... dovolj imam! Iskreno priznam ... danes sem gledal ... letalske karte ... pa interail ... najraje bi spakiral nahrbtnik ... kupil karto in šel ... sam ... samo sam bi šel na pot ... dosti mi je vsega in prekleto paše kdaj pa kdaj biti tudi sam ... premišljevati ... kaj ... kako ... zakaj ... usoda je čudna majkemi! Včeraj še temna vest ... mladenič, ki je umrl na Krku je bil prijatelj ... bolj znanec s študentskih let ... ob takih trenutkih se človek zave kako krhko je življenje ... in zakaj je potrebno prav vsak dan preživeti v motu Carpe Diem ... v Londnou stoji napis ... Our future is greater than our past ... pogumna izjava ... govorimo o državi, ki je v določenem obdobju oblvadovala 1/4 svetovnega prebivalstva in katere imperij je bil res imperij v katerem sonce nikoli ni zašlo ... ali je res tako ... je res naša prihodnost še bolj svetla od naše preteklosti ... kdo ve ... pustimo se presenetiti ... še o naslovu ... edina ... ja to je edina objava meseca ... preveč na poti, da bi lahko več pisal ... mogoče v avgustu ... če me moj popotni duh res ne odpelje kam ... pa srečno!