John Furlong

Kdo je John Furlong? O njem sem že pisal, a včeraj me je s svojim govorom ob zaključku XXI. olimpijskih iger v Vancouvru spet navdušil!

Johna Furlonga smo spoznali kot predsednika organizacijskega odbora olimpijskih iger v Vancouvru 2010. Irec, ki je pred več kot 30 leti migriral v Kanado je danes prepoznaven ne le znotraj svoje nove domovine ampak tudi po celem svetu. Sam rad pove zgodbo, ki je njega najbolj navdihnila, ko je prišel v Kanado mu je carinik na vstopu v državo namreč rekel: "Dobrodošli v Kanadi - naredite nas boljše!" Nekaj preprostih besed a z velikim pomenom. Vsak mora prispevati svoj majhen delež in vsi bomo boljši. To misel je vtkal tudi v svojo politiko vodenja organizacijskega odbora, ves čas je namreč poudarjal, da so to igre vseh Kanadčanov, ki morajo biti temelj povezovanja nacije. "Ne gre za nekaj ljudi, gre za vse nas," je rad povedal. Preden je postal predsednik organizacijskega odbora je do leta 2004 vodil skupino ljudi, ki je pripravljala kandidaturo na olimpijske igre 2010, postal je ključni govornik Kanade v potegovanju za te igre, in neutrudno je potoval, da je pridobil glasove za Vancouver, skupaj je preletel v tem obdobju več kot 1,2 milijona letalskih milj. (Da si lažje predstavljate, let iz Ljubljane do Dunaja velja okoli 200 milj, do Londona okoli 500 milj.) John Furlong je v času, ko je vodil organizacijski odbor prejel številne nagrade za promocijo tako Kanade, kot Britanske Kolumbije in Vancouvra. Januarja 2009 je prejel celo naziv najbolj vplivne osebe v Kanadskem športu tega desetletja. A največji preiskius zanj in njegovo ekipo so bile pravkar iztekle se olimpijske igre, opravili so odlično delo, tako lahko oče petero otrok in dedek devetero vnukom sedaj zadiha mirno, uspeli so izvesti odlične olimpijske igre.

Včeraj je imel John Furlog čast podati še zaključni govor iger, prevedel sem že otvoritvenega, tudi zaključni me je enostavno tako prevzel, da sem se odločil ga prevesti, upam, da bo všeč tudi vam!

John Furlong - Zaključni govor olimpijskih iger, Vancouver 2010.

Ekselence, poglavarji, predsednik Rogge, člani Mednarodnega Olimpijskega Komiteja, premije, predsedniki držav, člani Olimpijske družine, športniki sveta, dame in gospodje.

Dober večer!

Zimske Olimpijske Igre 2010 so nas naučile da nismo le 6 milijard ljudi. Smo člani ene same družine. Skozi vseh 17 čudovitih dni smo skupaj pokazali neverjetno moč športa vsem ljudem sveta. Iz prve roke nam je bilo dano videti, čudovito moč, ki združuje, navdihuje in osvobaja - moč, ki lahko premaga obup z upanjem in vpodbudi dobro v ljudeh. Ta moč je šport na vseh prizoriščih olimpijskih iger. Ker smo imeli šport, smo imeli mir. In ker so te igre potekale v miru, so potekale tudi v prijateljskem duhu.

A prišel je čas, da rečemo zbogom in rečemo hvala. Mogoče je pravi trenutek, da primerjamo Kanado, ki je bila s Kanado, ki je sedaj.

Vrjamem, da smo Kanadčani nocoj močnejši, bolj enotni, bolj zaljubljeni v našo deželo in bolj povezani, kot kadarkoli prej. Te olimpijske igre so nas naredile takšne. Če je bila združena Kanada na večer otvoritve še nekoliko misteriozna, sedaj ni več! Sedaj nas poznajo vsi ... eh?

Če nas je bilo nekoč le nekaj, nas je danes vsekakor mnogo. Ta tihi, ponožni nacionalni ponos, ki smo ga včasih skrivali je sedaj prevzel ulice, vasi in mesta v svoji najlepši obliki, obliki patriotizma, ki je zavel po celotni državi v toliko novih a čudovitih oblikah javorjevega lista - toliko je razlogov za nasmeške in veselje.

Kanadčani povezali ste se, med seboj in z obiskovalci iz vseh koncev sveta v skupno slavje, lahkotno, spontano, mirno. Za nas ste bili veter pod našimi krili. Niste preprosto le navijali, ampak ste živeli in dihali, za vsak veličasten trenutek, kot da bi sami tekmovali za zlato medaljo. Vi ste bili moč, na katere smo si želeli in upali, da bo prišla, zaradi vas so bile igre res Igre.

Alexander (Bilodeau) - tvoja prva zlata medalja za Kanado nam je dala pravico, da smo se počutili kot šampijoni. Naša zadnja zlata medalja (Hokej Moški) pa bo tista, ki se jo bodo spominjale še generacije.

Možem in ženam v modrih vetrovkah, vi ste brez dvoma heroji teh iger. Generacija 2010. Popolna ekipa - obnašali ste se dostojanstveno, pokazali vaša srca in dušo v vsaki nalogi, ki vam je bila zaupana. Nasmihali ste se, navijali in s tem zapolnili srca naših obiskovalcev s prijateljstvom in dobro voljo. Toliko vas je, ki ste neumorno delali v zaoderju, nobena zahvala ne more poplačati vašega truda. Trmasti gori ste pokazali odločnost. In končni rezultat Modre vetrovke - Vreme na gori Cypres - 1:0. Bili ste na mnogih preizkušnjah, in pokazali ste nam, da ni sile, ki bi lahko ustavila zaupanje in odločno srce. Naj bo vaš doprinos k tem igram vaš ponos za celo življenje. Skozi svoje delo ste pokazali, kaj pomeni biti ponosen, darežljiv Kanadčan.

Našim številnim prijateljem in partnerjem se zahvaljujemo vsakemu izmed vas, za vaš prispevek, k tem igram. Našim voditeljem, hvala za to da so vrjeli in podpirali to čudovito avanturo. Tistim, ki so gradili prizorišča, vozili avtobuse, kuhali hrano in garali dneve in noči, da so izpolnili na tisoče nalog, naj bo uspeh teh iger vaša nagrada, vaš ponos za vedno.

Ljudem Birtanske Kolumbije, lahko rečem le eno, bili ste enkratni. Vaš prispevek je bil magičen. Hvala tudi vsem našim obiskovalcem in zagrizenim navijačem. Posebna hvala tudi možem in ženam v uniformah, ki so poskrbeli za našo varnost.

Mednarodnemu Olimpijskemu Komiteju, hvala za zaupanje, ki ste nam ga dali in vaš vložek v naš uspeh. Bilo nam je v veliko čast, da smo gostili športnike sveta. Trudili smo se po najboljših močeh. Našim prijateljem iz Sočija, z vami smo in želimo, da tudi vam uspe v letu 2014.

Vsem Gruzijcem, izrekamo sožalje ob njihovi izgubi. Nepredstavljivo žalovanje delite z vsemi Kanadčani in vsemi, ki so bili tukaj. Naj zapuščina vašega najljubšega sina Nodarja Kumaritashvilija nikoli nebo pozabljena in naj on navdihuje mlade tako pri vas kot po svetu, da postanejo šampijoni!

Športniki sveta, obljubili ste, da boste tekmovali pošteno in ste. Občutili ste neverjetno čarobnost iger. Z vami smo bili v trenutkih naporov in slavja, kot da bi tekmovali tudi mi. S svojim zgledom ste dali upanje številnim mladim po vsem svetu, mladim, ki bodo jutri pripravljeni tekmovati ob vašem boku.

Fantje in dekleta, ki vas nikoli ne bodo srečali, sedaj vedo, da je mogoče doseči zmago skozi moč sanj. Zarisali ste smer za naslednje generacije šampijonov. Vračate se domov, kot najboljši ambasadorji, ki jih imamo za boljši svet. Vi ste prihodnost. Mladi po vsem svetu vas vidijo kot vodje prihodnosti.

In na koncu, vsem tistim, ki ste nas spremljali po svetu. Upam, da ste uživali v igrah in naši pripovedi ponižne Kanadske zgodbe. Mladi možje in žene, ki ste jih poslali sem prihajajo sedaj domov, lahko ste zelo ponosni nanje.

Igre bodo prinesle številne legnede in čudovito zapuščino.

Za vsakega Kanadskega otroka si želim, da bi odrasel in imel priložnost občutiti šport. Nikogar ne smemo izpustiti. Vsi mi globalna olimpijska družina, pa se moramo potruditi, da bodo vsi otroci imeli možnost svobodne in varne igre po vsem svetu.

Zbogom, zbogom vsem skupaj!

Kot je rekel Robert Charlebois (Kanadski pesnik in pisatelj) "Zbogom, vedno boste ostali najlepši spomni!"

Hvala, zbogom in naj dolgo živi Kanada! Hvala Kanada!