sobota, 31. julij 2010

Še zadnja objava za julij

Torej ... okrevanje se počasi približuje koncu ... v ponedeljek me čaka samo še končni pregled a vmesni rezultati so dobri ... tako da nimam prav velikih skrbi ... teh 14 dni oziroma malo manj sem preživel delovno ... naloga je dobila prvo pravo delovno podobo, bi lahko rekel, tako je nastala sedaj teorija oblikovana po sprejeti in potrjeni dispoziciji ... zadeve se vsekakor premikajo ... zadeva bo romala k mentorici a najprej gre k mojima navečjima in najboljšima kritikoma ... v naslednjih 14 dneh bosta upam da oba uspela jo pregledati in potem sredi avgusta nekako res računam na oddajo v prvo resno branje pri mentorici.

Jutri še prav nedeljsko načrtovana nedelja, ko bom predvsem pripravljal stvari za ponedeljek kajti nemudoma po pregledu že odhitim na oddih ... zaslužen ... po vsem garanju prve pol leta bo teh 14 oziroma 12 dni prav prijetnih ... Normandija in Bretanija sta bili na koncu koncev izbrani kot tisti destinaciji kamor me bo vodila pot ... zanimivi pokrajini na severu Francije, kjer bo ravno dovolj toplo pa ne prevroče da bo to to ... komaj čakam in ja odločen sem 14 dni ne delam nič resnega dela ... nekaj knjig gre z mano ... pa fotoaparat in ipod ... vsa klasična obvezna oprema recimo temu ... oddih za nabiranje energije recimo temu ... jesen bo dolga in vsekakor naporna ... ampak bom že nekako ... septembra dokončni dogovori glede službe in še pred zimo zaposlitev vsekakor ... kje ... kako ... kaj ... ne vem več je možnosti ... kaj pa se bo dejansko zgodilo bo pokazal čas ...

... 我想念你 ...

Natalie Cole - Miss You Like Crazy Lyrics


Even though it's been so long
My love for you keeps going strong
I remember the things that we used to do
A kiss in the rain till the sun shine through
I tried to deny it but I'm still in love with you

CHORUS:

I miss you like crazy
I miss you like crazy
Ever since you went away
Every hour of every day

I miss you like crazy
I miss you like crazy
No matter what I say or do
There's just no getting over you

I can see the love shining in your eyes
And there comes a such a sweet surprise
If seeing's believing it's worth the wait
So hold and tell me it's not too late
We're so good together, we starting forever now

CHORUS

I miss you like crazy
I miss you baby
Love like ours will never end
Just touch me and we're there again

Just one night
And we'll have that magic feeling like we used to do
Hold on tight and whatever comes our way we gonna make it through
It seems believing is worth the wait
So hold and tell me it's not too late
We're so good together, we starting forever now

CHORUS

And I miss you, I missed you
All the tender love you gave me
A feeling gets this strong
You know the real thing's come along
And I miss you

I miss you like crazy baby
Only your sweet love can save me
I miss you like crazy
A love like ours will never end
Just touch me and we're there again
I miss you like crazy
I miss you like crazy
No matter what I say or do

ponedeljek, 19. julij 2010

Operacija in okrevanje

V četrtek sem najprej opravil pregled pred operacijo ... naj najprej pokomentiram, da je dopis, ki ti ga pošljejo z vabilom na operacijo malo rečeno smešn ... ampak ok ... pregled brez posebnosti, še en kup paprijev za podpisat in miljon vem sicer generičnih vprašanj ampak vseeno smešnih ... domov sem se odpravil dopoldne in priznam nisem imel pravega miru v četrtek ... vedel sem, da me čaka operacija in ja kljub temu, da majhna mi niso bolnice nič kaj preveč všeč ... v petek sem se zbudil že pred budilko pa čeprav je bla nastavljena za ob 6.00, skozi kopalnico in poberem stvari pa se napotim v bolnico ... sprejemna kopalnica, kjer te razčlovečijo, dobiš inventarno številko in tisto grozno bolnišnično pidžamo in ajmo na oddelek ... tam že znan obraz iz dneva pred tem ... sediva kot kup nesreče in čakava, da naju namestijo v sobo ... evo ni trajalo dolgo pa sva postala cimra =) klepet je hitro stekel ... moja operacija glasilk ... on na operaciji nosu ... najprej se menjujejo v sobi sestre in sprašujejo nova smešna vprašanja kot so ali imate protezo (moj cimer je bil star 18 o.a.) ali imate slušni aparat itd itd itd ... potem pride anasteziologinja ... pove kako bo potekalo in ja napetost se je stopnjevala ... najprej pridejo po mene ... tist najbolj nor občutek, ko te peljejo z posteljo tja ... preselijo na operacijsko mizo in potem ... ja 2-3 vdihi in se nič več ne spomnim =) prvi naslednji spomin je v sobi ... ko sem se prebujal ... pa čeprav te baje zbudijo že na operacijski mizi ... ah ja ... no naslednje ure so bile nekoliko smešne zavedam se sveta okoli sebe a sem bil bolj oddaljen ... nisem se mogel prav premakniti tudi kakšno poglobljeno razmišljanje je kar hitro odpadlo ... ampak potem sem le prišel k sebi ... počasi sem raziskoval kak vpliv je imela anastezija na mene ... okey slabo mi ni ... to je dobro ... potem pride sestra praša če kej boli če rabim kaj proti bolečini ... priznam da ne ... ker dejansko nisem nič čutil ... potem porbam z uživanjem čaja ... ja ostane v meni ... spet dobro ... okoli štirih popoldne sem si zaželel tudi že kaj pojesti pa seveda ni bilo do večerje nič ... večerjo napadem previdno ... ugotovim da želodec ni čisto ok ampak bo za preživet ... bolj ko se je bližal večer bol sem navdušeno ugotavljal, da sem čisto ok telesno ... v grlu pa se je pojavil tisti občutek kot bi imel angino ... pozno popoldan sem ugotovil, da so zdravniki ob operaciji opravili še dva očitno ne načrtovana posega na meni ... sej zato sem on obrazec podpisal ane ... in sicer raztrgali so mi malo ustnico ... lepo zatečena je bila videti prav seksi ... in pa odkrušili zob ... ni veliko je pa nadležno in upam da s tem zobom nebo zdaj zato kakšnih težav ... vsekakor pa obisk pri zobozravniku je že naročen ... že čez dan je bilo noro vroče ... zunaj 37 stopnij notri 30 in več ... upal sem le eno da mi bodo čimprej dovolili domov ... pod klimo ...

... naslednje jutro spet glup bolnišnični ritual z bujenjem še pred 6 uro zjutraj ... spet vprašanje boli ... moj odgovor ne ... potem merjenje vročine ... ok ni ... pa vdihovanje nekega preparata, ki zmanjšuje oteklino ... potem zajtrk ... ne prav bogat ... in nato ... čakanje ... čakanje na dežurnega zdravnika dr. Četina, ki je tudi operiral vseh nas šest prejšnji dan ... enega po enega nas je sprejemal v ordinaciji ... pogledal je glasilke rekel ja lepo se celi ... tudi drugih težav nimate ... in reče ... a bi šli domov? SEVEDA! Pa še kako rad! Vsaj vroče mi nebo ... tiho pa sem lahko doma ali tam ... kajti to je terapija za naslednje 14 dni ... Z nasmeškom na obrazu se hitim preoblačit ... sestra mi prinese še darilo njene hčere Sare, ki je bila moja sošolka, in ko je izvedela kje ležim mi je poslala čokoladice, hvala Sara =) Preoblečen v civilne cote ... dobim odpustnico in jo veselo mahnem domov v 24 urah po operaciji ... sanjsko!

Doma nič novega popoldne so prišli oči, mami, babi in dedi ... pojedli smo kosilo jaz pa sem le malo govoril ... nočem naprezati glasilk ... ampak lepo jih je bilo videti ... in predvsem lepo je biti doma ... sedaj pa že drugi dan po planu ... ker moram biti tiho delam za faks ... to sem tudi načrtoval ... včerajšnji dan ni bil superproduktivne je bil pa današnji zato toliko boljši ... in vesel sem napredka ...

In plan za prihodnje dni ... jah kar tako bom nadaljeval ... glede na to da mi je zdravnik rekel, da ne rabim fizično počivati le glasovno bo vrjetno vmes padel še kak kolesarski vzpon, mika me tudi kak foto izletek ... bomo videli ...

=) 你可能会从我眼 前...但从来没有在我心里...我好想你!=)

Za danes ostane le še pesmica ... tale bo ...

Aki Rahimovski - Ti & Ja

Ti i ja imali smo sve u rukama
navika od nas je strance stvorila
samo kad se sjetim koliko smo puta pali i ustali
i ruke uvijek pruzali

Ti i ja sada smo na kraju puta
istina boli vise nego rana ljuta
trebalo je stati kada bilo je vrijeme
sada je prekasno, nismo vise zajedno

Ref.
Za sve ove godine uzmi dio mene
neka ti ostane ako ti lose krene
sve ove godine s tobom zajedno odlaze
bez mene

Ti i ja, bila je to cista magija
oko nas sada slobodno luta sama
nekome ce opet pokucat na vrata prije ili kasnije
a nama kao da i nije

Ref.

Ref.

ponedeljek, 12. julij 2010

O obiskih, vročini, operaciji in še o čem

Torej ... krepko smo že zakorakali v julij ... že od sredine zime nekako sem vedel, da letos ponovno prihajajo ... prijatelji iz ZDA ... dolga dve leti je minilo odkar smo se nazadnje videli ... otroci so noro zrasli ... ko sem jih spoznal pred petimi leti so bili stari od 7 do 15 let ... takšne družine ne spoznaš prav pogosto ... oče ... mama in pet otrok ... ko sem jih spoznal sem ugotovil, da starš nikoli nima premalo ljubezni za veliko družino ... drugo vprašanje je ali si lahko veliko družino finančno privoščiš, pri njih s tem ni težav in lepo je videti tako veliko družino ... letos so prišli v okrnjeni zasedbi ... le Ana in Andreas sta bila tukaj od otrok ... trije so ostali doma z drugimi obveznostmi, jasno sedaj so tudi že dosti veliki, da so lahko tudi sami ... vesel sem bil ponovnega snidenja a vedel sem tudi, da me čakata prekleto pestra dva tedna z njimi, kajti dohajati njihov aktiven življenski slog je vse prej kot lahko ... snidenje je bilo prijetno ... in dnevi so tekli kot bi mignil ... vmes smo seveda razpravljali o tem kaj vse se je dogajalo v dveh etih kar smo se nazadnje videli ... naročili so mi naj pozdravim njo, ki je takrat bila pomemben del v mojem življenju, ko so bili nazadnje tukaj ... nasmehnil sem se in rekel seveda ... a vedel sem, da tega ne bom storil ... ker bi spet vrjetno prejek kak očitek glede starih ran ... ah ja ... zgodovina ... danes se ji le nasmehnem ... sem, tja, gor, dol ... skos okoli ... tokrat smo tematsko orisali 14 dni v konceptu kvalitetne in dobre slovenske hrane ... sicer ne namenoma ... ko je Michael ugotovil, da poznam nekatere res fantastične restavracije je kar vztrajal naj jaz izberem ... najbolj so nas razvajali v restavraciji Gostišča Amon v Olimju ... z Amonovimi se dobro poznamo ... nikoli ne razočarajo ... so fantastična družina, ki res živi v raju na zemlji ... če boste kdaj v okolici res priporočam ... med tem, ko sem jaz dirjal sem ter tja z Američani je Anja odletela na Tajvan ... po vsem načrtovanju in trudu, ki ga je vložila si povsem zasluži teh 6 tednov ... privoščim ji in veselim se že vseh zgodb, ko se vrne in veselim se ponovnega snidenja ... v dveh tednih, ki smo jih preživeli skupaj preživeli skupaj z mojimi američani se je zgodilo nekaj res fantastičnih trenutkov in slovo je bilo na vsak način posebno ... njihov let za Copenhagen je bil predviden ob 7.40 ... kar pomeni, mi smo krenili proti Brniku iz Vranskega zaradi pozabljenih stvari po katere smo se vračali šele ob 6.10 minut zjutraj ... nora divja dirka da ujamemo še oddajo prtljage se je obrestovala ... malo pred 7.00 smo bili na Brniku ... oddali prtljago in ni bilo prav veliko časa za slovo in solze ... stiski rok ... objemi in že so odšli ... upam, da se naslednje leto spet vidimo ... kot so obljubili ...

Že dnevi z američani so bili skoraj peklensko vroči ... sedaj ko so odšli pa se noro vroče vreme nadaljuje ... temperature vsakodnevno presegajo 30 stopinj ... napoveduje pa se celo 35 stopinj ... noro ... v takšni vročini je pravzaprav težko delati ... danes sem opravljal prve priprave na operacijo glasilk, ki me čaka v petek ... pregled krvne slike in ekg ... za zdaj vse okey in kaže da bom lahko šel na operacijo ... oh what a joy ... ker grem pod polno narkozo bom moral ostati nekaj dni v bolnici ... ker me bodo operirali na petek bo to vrjetno do ponedeljka ... pravnič se ne veselim tega sploh pa ne v tej vročini ki je napovedana ... a kaj morem ... zadevo je potrebno rešiti in pika ... bo že moralo bit tako ...

Teden, ki je pred mano preživim še mano sproščeno potem pa, ko pridem domov iz bolnice akcija z delom za faks ... okrevanje ko bom moral tako ali tako biti tiho bom izkoristil za urejanje teorije, ki jo bom upam, da kaj kmalu jeseni lahko oddal v prvi pregled. Glede na to da bom moral biti tiho pa je še tako dobro, da sem sam ... mami in oči gresta na dopust ... in kraljeval bom doma ... :)

Spodaj pa še pesem ... sej tega ste že navajeni ... spot je fenomenalen ... ali pa tudi ne ... važna je pesem ... in dober izvajalec, ki je s svojim vokalom presenetil vse nas na izobru Talent 2010 ... beseilo mi je všeč ... zelo všeč ...


Alen Vogrinec Vesel - Kot Berač

Uuuuuuu
Aaaaaaa
Poglej, življenje mi v oči.
Poglej, če imaš moči.
Zakj mi jemlješ vso srečo?
In ne puščaš mi sledi?
Mar to, to moj je greh?
Ker Ljubil sem samo njen smeh ?
Živel le za njen sem dotik .
V snu videl sem samo njen lik .
Sem kot berač, pod njenim oknom,
Berač s klobukom pred seboj.
Ta berač prosjači za kanček njene topline,
da nahrani svoje lačno srce.
Mar to, to moj je greh?
Ker ljubil sem samo njen smeh ?
Živel le za njen sem dotik,
V snu videl sem samo njen lik.
Uuuuoooo
Aaaaa aaaaTa berač prosjači za kanček njene topline,
da nahrani svoje lačno srce.
Sem kot berač pod njenim oknom.
Berač s klobukom pred seboj
taj berač prosjači za kanček njene topline,
da nahrani svoje lačno srce.
Sem kot beram ..
..Mmm Uooooo...