V četrtek sem najprej opravil pregled pred operacijo ... naj najprej pokomentiram, da je dopis, ki ti ga pošljejo z vabilom na operacijo malo rečeno smešn ... ampak ok ... pregled brez posebnosti, še en kup paprijev za podpisat in miljon vem sicer generičnih vprašanj ampak vseeno smešnih ... domov sem se odpravil dopoldne in priznam nisem imel pravega miru v četrtek ... vedel sem, da me čaka operacija in ja kljub temu, da majhna mi niso bolnice nič kaj preveč všeč ... v petek sem se zbudil že pred budilko pa čeprav je bla nastavljena za ob 6.00, skozi kopalnico in poberem stvari pa se napotim v bolnico ... sprejemna kopalnica, kjer te razčlovečijo, dobiš inventarno številko in tisto grozno bolnišnično pidžamo in ajmo na oddelek ... tam že znan obraz iz dneva pred tem ... sediva kot kup nesreče in čakava, da naju namestijo v sobo ... evo ni trajalo dolgo pa sva postala cimra =) klepet je hitro stekel ... moja operacija glasilk ... on na operaciji nosu ... najprej se menjujejo v sobi sestre in sprašujejo nova smešna vprašanja kot so ali imate protezo (moj cimer je bil star 18 o.a.) ali imate slušni aparat itd itd itd ... potem pride anasteziologinja ... pove kako bo potekalo in ja napetost se je stopnjevala ... najprej pridejo po mene ... tist najbolj nor občutek, ko te peljejo z posteljo tja ... preselijo na operacijsko mizo in potem ... ja 2-3 vdihi in se nič več ne spomnim =) prvi naslednji spomin je v sobi ... ko sem se prebujal ... pa čeprav te baje zbudijo že na operacijski mizi ... ah ja ... no naslednje ure so bile nekoliko smešne zavedam se sveta okoli sebe a sem bil bolj oddaljen ... nisem se mogel prav premakniti tudi kakšno poglobljeno razmišljanje je kar hitro odpadlo ... ampak potem sem le prišel k sebi ... počasi sem raziskoval kak vpliv je imela anastezija na mene ... okey slabo mi ni ... to je dobro ... potem pride sestra praša če kej boli če rabim kaj proti bolečini ... priznam da ne ... ker dejansko nisem nič čutil ... potem porbam z uživanjem čaja ... ja ostane v meni ... spet dobro ... okoli štirih popoldne sem si zaželel tudi že kaj pojesti pa seveda ni bilo do večerje nič ... večerjo napadem previdno ... ugotovim da želodec ni čisto ok ampak bo za preživet ... bolj ko se je bližal večer bol sem navdušeno ugotavljal, da sem čisto ok telesno ... v grlu pa se je pojavil tisti občutek kot bi imel angino ... pozno popoldan sem ugotovil, da so zdravniki ob operaciji opravili še dva očitno ne načrtovana posega na meni ... sej zato sem on obrazec podpisal ane ... in sicer raztrgali so mi malo ustnico ... lepo zatečena je bila videti prav seksi ... in pa odkrušili zob ... ni veliko je pa nadležno in upam da s tem zobom nebo zdaj zato kakšnih težav ... vsekakor pa obisk pri zobozravniku je že naročen ... že čez dan je bilo noro vroče ... zunaj 37 stopnij notri 30 in več ... upal sem le eno da mi bodo čimprej dovolili domov ... pod klimo ...
... naslednje jutro spet glup bolnišnični ritual z bujenjem še pred 6 uro zjutraj ... spet vprašanje boli ... moj odgovor ne ... potem merjenje vročine ... ok ni ... pa vdihovanje nekega preparata, ki zmanjšuje oteklino ... potem zajtrk ... ne prav bogat ... in nato ... čakanje ... čakanje na dežurnega zdravnika dr. Četina, ki je tudi operiral vseh nas šest prejšnji dan ... enega po enega nas je sprejemal v ordinaciji ... pogledal je glasilke rekel ja lepo se celi ... tudi drugih težav nimate ... in reče ... a bi šli domov? SEVEDA! Pa še kako rad! Vsaj vroče mi nebo ... tiho pa sem lahko doma ali tam ... kajti to je terapija za naslednje 14 dni ... Z nasmeškom na obrazu se hitim preoblačit ... sestra mi prinese še darilo njene hčere Sare, ki je bila moja sošolka, in ko je izvedela kje ležim mi je poslala čokoladice, hvala Sara =) Preoblečen v civilne cote ... dobim odpustnico in jo veselo mahnem domov v 24 urah po operaciji ... sanjsko!
Doma nič novega popoldne so prišli oči, mami, babi in dedi ... pojedli smo kosilo jaz pa sem le malo govoril ... nočem naprezati glasilk ... ampak lepo jih je bilo videti ... in predvsem lepo je biti doma ... sedaj pa že drugi dan po planu ... ker moram biti tiho delam za faks ... to sem tudi načrtoval ... včerajšnji dan ni bil superproduktivne je bil pa današnji zato toliko boljši ... in vesel sem napredka ...
In plan za prihodnje dni ... jah kar tako bom nadaljeval ... glede na to da mi je zdravnik rekel, da ne rabim fizično počivati le glasovno bo vrjetno vmes padel še kak kolesarski vzpon, mika me tudi kak foto izletek ... bomo videli ...
... naslednje jutro spet glup bolnišnični ritual z bujenjem še pred 6 uro zjutraj ... spet vprašanje boli ... moj odgovor ne ... potem merjenje vročine ... ok ni ... pa vdihovanje nekega preparata, ki zmanjšuje oteklino ... potem zajtrk ... ne prav bogat ... in nato ... čakanje ... čakanje na dežurnega zdravnika dr. Četina, ki je tudi operiral vseh nas šest prejšnji dan ... enega po enega nas je sprejemal v ordinaciji ... pogledal je glasilke rekel ja lepo se celi ... tudi drugih težav nimate ... in reče ... a bi šli domov? SEVEDA! Pa še kako rad! Vsaj vroče mi nebo ... tiho pa sem lahko doma ali tam ... kajti to je terapija za naslednje 14 dni ... Z nasmeškom na obrazu se hitim preoblačit ... sestra mi prinese še darilo njene hčere Sare, ki je bila moja sošolka, in ko je izvedela kje ležim mi je poslala čokoladice, hvala Sara =) Preoblečen v civilne cote ... dobim odpustnico in jo veselo mahnem domov v 24 urah po operaciji ... sanjsko!
Doma nič novega popoldne so prišli oči, mami, babi in dedi ... pojedli smo kosilo jaz pa sem le malo govoril ... nočem naprezati glasilk ... ampak lepo jih je bilo videti ... in predvsem lepo je biti doma ... sedaj pa že drugi dan po planu ... ker moram biti tiho delam za faks ... to sem tudi načrtoval ... včerajšnji dan ni bil superproduktivne je bil pa današnji zato toliko boljši ... in vesel sem napredka ...
In plan za prihodnje dni ... jah kar tako bom nadaljeval ... glede na to da mi je zdravnik rekel, da ne rabim fizično počivati le glasovno bo vrjetno vmes padel še kak kolesarski vzpon, mika me tudi kak foto izletek ... bomo videli ...
=) 你可能会从我眼 前...但从来没有在我心里...我好想你！=)
Za danes ostane le še pesmica ... tale bo ...
Aki Rahimovski - Ti & Ja
Ti i ja imali smo sve u rukama
navika od nas je strance stvorila
samo kad se sjetim koliko smo puta pali i ustali
i ruke uvijek pruzali
Ti i ja sada smo na kraju puta
istina boli vise nego rana ljuta
trebalo je stati kada bilo je vrijeme
sada je prekasno, nismo vise zajedno
Ref.
Za sve ove godine uzmi dio mene
neka ti ostane ako ti lose krene
sve ove godine s tobom zajedno odlaze
bez mene
Ti i ja, bila je to cista magija
oko nas sada slobodno luta sama
nekome ce opet pokucat na vrata prije ili kasnije
a nama kao da i nije
Ref.
Ref.
Ti i ja imali smo sve u rukama
navika od nas je strance stvorila
samo kad se sjetim koliko smo puta pali i ustali
i ruke uvijek pruzali
Ti i ja sada smo na kraju puta
istina boli vise nego rana ljuta
trebalo je stati kada bilo je vrijeme
sada je prekasno, nismo vise zajedno
Ref.
Za sve ove godine uzmi dio mene
neka ti ostane ako ti lose krene
sve ove godine s tobom zajedno odlaze
bez mene
Ti i ja, bila je to cista magija
oko nas sada slobodno luta sama
nekome ce opet pokucat na vrata prije ili kasnije
a nama kao da i nije
Ref.
Ref.
Ni komentarjev:
Objavite komentar