Mja leto se počasi izteka in prepričan sem že bil, da bom zadnje dneve preživel v Provansi ... pa se je vse postavilo na glavo ... od tega, da bi skoraj pristal v Rimu, do tega da bom sedaj ... doma ... kar sploh ni tako slabo ... keš bi sicer presneto prav prišel ampak ok ... obračun leta bom naredil res šele pred njegovim iztekom, pa čeprav je zdajle do tja že manj kot 48 ur ... sreda bi bila pravzaprav čisto nezanimiva ampak pred časom sem se že prijavil na razpis v Thermani v Laškem in prejšnji teden dobil vabilo na razogovr ... sreda 29.12.2010 ob 11.35 ... je pisalo ... mater sm si mislil pa menda nas ja nimajo naštimane na 5 minut ... zjutraj se oblečem v obleko ... monkey suit ... včasih se mi je zdelo kul če sem oblekel obleko dan danes pa mi je mjaaaa ... lahko bi rekel odveč ... ampak okey ... se oblečem v avto in gremo v Laško. Pridem na cilj poiščem prostor razgovora tam že dva sedita ... ah krasno res nas imajo na 5 minut ... sprašujem se kaj za vraga lahko v 5 minutah izveš o nekom ... seveda se zavedam, da so že prebrali življenjepise ... ampak če se sam postavim v kadrovske čevlje ... oprostite hotel bi bistveno več kot 5 minut ... pogovor z vodjo prodajne službe ... tam je tudi delovno mesto je zanimiv ... najprej izvem, da sem premagal že okoli 200 kandidatov ... dobro zame ane ... ampak še vedno so nas na prvi pogovor povabili okoli 100 ... torej nas je bilo skupaj preko 300 prijavljenih na delovno mesto za določen čas enega leta, gre za pokrivanje porodniške ... to pove vse ... sedaj tudi tistih 5 minut postane bolj logičnih ane ... na razgovoru je pogovor potekal predvsem o tem kako in kaj kako jaz vidim to pozicijo ... moram reči, da bi mi bilo delo v kadrovski v veliko večje veselje ... tudi večji izziv ... a časi so kakršni so ... in iščem širše ... povabila na drugi krog bodo naslednji teden ... iskreno ga ne pričakujem ... pa ne zato ker bi šlo kaj narobe ... ampak med 100 kandidati težko vrjamem, da bi bil jaz tisti najboljši oziroma med najboljšimi vrjetno 10 ... če pa me bodo povabili pa vsekakor grem nazaj ... izziv je tudi to ... popoldne je minilo v povratku kuhalne plošče, ki ji je včeraj nekaj zašpilalo in jo je serviser odnesel ... sedaj dela kot urica ... moja denarnica pa je tanjša za 85€ ... jebiga še vseeno majn kot je 400-500€ kolikor bi bila nova ... zvečer pa na koncert ... december je bil bogat s koncerti ... že pred 14 dnevi sem bil na MI2jevcih v Podčetrtku ... hvala bivši ženi :) ... sm ji dolžan še eno kavico ... :) ... in koncert je bil F.A.N.T.A.S.T.I.Č.E.N. ... fantje so se izkazali na celi črti in čeprav na koncertu sam mi ni bilo niti malo žal ... danes pa Tabuji ... včasih sem šel pogosteje na njihove koncerte ... v zadnjem letu pa nekako ni bilo časa ... ali volje sej ne vem ... ko pa so bili ravno v Celju na Glavnem trgu pa sem seveda rekel ajde pa gremo ... veliko znanih obrazov ... nekaterih nisem videl že celo večnost, drugih nekaj dni, nekaterih nekaj ur :) ... pa vseeno je bilo fajn ... lahko bi sicer odigrali kak komad več iz tistega dela repertoara, ko se nori ... skače ... ampak vseeno ... bil je na koncu tisti ... tisti najlepši ... predsvem najlepši zaradi zgodbe, ki teče v ozadju ... bil je darilo ... za poroko bobnarju Primožu ... noro ... kaj lepšega kot tako darilo bi si res težko želel kdorkoli ... po skoraj bizarnem naključju smo se zvečer po koncertu zanšli pri meni na čaju ... kar težko je vrjet, da lahko v Celju sredi tedna po 22h iščeš z lupo kak odprt lokal ... pa smo pristali pri meni ... za urico ob čaju ... prijetn klepet je bil ... zdaj pa spat ... da nebo res novo leto prej kot neham ti pisat :) .... za konec pa seveda kaj drugega kot najlepši komad od Tabujev ... ;)
Dotik, le dotik je povedal vse za oba.
Pogled, le en pogled je spremenil najin svet.
Se še spomniš risanja po pesku?
Pesek naju je pokril za lahko noč,
prvič zvezde skupaj sva preštela,
pozabila na vse.
En dan, le en dan, ki v večnost je ujet.
Poljub, le en poljub je obljuba vseh obljub.
Moj dotik začuti tvoje prste,
prsti čutijo ljubezni zlat dotik.
Ustnice zardijo v barvi sreče,
sreče, da zdaj eno sva.
Tu stojim ponosno s teboj,
ti povem misli jasno na glas,
saj veš...
Moj dotik začuti tvoje prste,
prsti čutijo ljubezni zlat dotik.
Ustnice zardijo v barvi sreče,
sreče, da sva zdaj midva.
Moj dotik začuti tvoje prste,
prsti čutijo ljubezni zlat dotik.
Ustnice zardijo v barvi sreče,
sreče da zdaj eno sva.
Tu stojim ponosno s teboj,
ti povem misli jasno na glas.
Tu stojim mirno in ponosno s teboj
in čutim kaj imam.
Ti povem vse kar čutim jasno na glas…
ljubim te do neba.
Glej kako lepo zvezde plešejo.
Spomni se na pesek in dotik.
Prvi je korak, junija takrat,
še spomin na pesek in poljub.
Pogled, le en pogled je spremenil najin svet.
Se še spomniš risanja po pesku?
Pesek naju je pokril za lahko noč,
prvič zvezde skupaj sva preštela,
pozabila na vse.
En dan, le en dan, ki v večnost je ujet.
Poljub, le en poljub je obljuba vseh obljub.
Moj dotik začuti tvoje prste,
prsti čutijo ljubezni zlat dotik.
Ustnice zardijo v barvi sreče,
sreče, da zdaj eno sva.
Tu stojim ponosno s teboj,
ti povem misli jasno na glas,
saj veš...
Moj dotik začuti tvoje prste,
prsti čutijo ljubezni zlat dotik.
Ustnice zardijo v barvi sreče,
sreče, da sva zdaj midva.
Moj dotik začuti tvoje prste,
prsti čutijo ljubezni zlat dotik.
Ustnice zardijo v barvi sreče,
sreče da zdaj eno sva.
Tu stojim ponosno s teboj,
ti povem misli jasno na glas.
Tu stojim mirno in ponosno s teboj
in čutim kaj imam.
Ti povem vse kar čutim jasno na glas…
ljubim te do neba.
Glej kako lepo zvezde plešejo.
Spomni se na pesek in dotik.
Prvi je korak, junija takrat,
še spomin na pesek in poljub.
Ni komentarjev:
Objavite komentar