Še zadnja, 35 objava za letos ...

Tale bo pa zadnja za letos dragi moji, 35ta čisto natančno ... nekaj o tem, kaj in kako se je dogajalo ste lahko prebrali v vseh zapisih, ki sem jih ustvaril ... danes se ponovno pripravljam za pot ... jutri zgodaj zjutraj bom že na avtobusu za Mali Lošinj ... spet bom praznoval stran od doma ... tega sem se že navadil ... tokrat bo vsaj družba malo večja ... 4 avtobusi tako, da nas bo vsaj od ekipe nekaj ... mislim, da nam nebo prav hudega ... vsekakor bo tole novo leto malo drugače bom temu rekel ... ker pravijo, da ne smeš postavljati računov brez krčmarja ne bom danes ocenil leta 2011, ni ga še konec ... ocena pride, ko se vrnem ... vsekakor pa vem, da bom storil vse kar je v moji moči, da bo leto 2012 boljše, kajti kar na splošno upam reči, da leto, ki se izteka ni bilo najbolj naklonjeno ... vsekakor bo leto 2012 leto sprememb ... na marsikaterem področju ... nebom dolgovezil ... za slovo od leta še ena pesem, ki se je v zadnjem času res prikradla v moje srce ... pesem govori o slovesu ... pa naj bo to slovo z moje strani za leto 2011 ... namaste kakopak!

Adele - Someone Like You

I heard that you're settled down
That you found a girl and you're married now.
I heard that your dreams came true.
Guess she gave you things I didn't give to you.

Old friend, why are you so shy?
Ain't like you to hold back or hide from the light.

I hate to turn up out of the blue uninvited
But I couldn't stay away, I couldn't fight it.
I had hoped you'd see my face and that you'd be reminded
That for me it isn't over.

Never mind, I'll find someone like you
I wish nothing but the best for you too
Don't forget me, I begged
I remember you said,
"Sometimes it lasts in love but sometimes it hurts instead,
Sometimes it lasts in love but sometimes it hurts instead, "
Yeah

You'd know how the time flies
Only yesterday was the time of our lives
We were born and raised
In a summer haze
Bound by the surprise of our glory days

I hate to turn up out of the blue uninvited
But I couldn't stay away, I couldn't fight it.
I'd hoped you'd see my face and that you'd be reminded
That for me it isn't over.

Never mind, I'll find someone like you
I wish nothing but the best for you too
Don't forget me, I begged
I remember you said,
"Sometimes it lasts in love but sometimes it hurts instead."
Yeah

Nothing compares
No worries or cares
Regrets and mistakes
They are memories made.
Who would have known how bittersweet this would taste?

Na božični večer

Veliko se je dogajalo odkar sem nazajdne pisal ... december je bil naporen predvsem zaradi dela za faks ... a vesel sem vsaj premika se ... to je vsekakor dobro ... in ja tako vidim "luč na koncu tunela" ... tudi prazniki, ki so pred nami bodo delovni ... novo leto bom ponovno preživel na poti ... tako kot že mnogokrat ... danes bom bolj kratek z zapisom ... vsem, ki berete ta blog bolj ali manj redno želim vesel božič in vse dobro v prihajajočem letu ...

Sem pa danes z mislimi tudi s vsemi tistimi, ki božiča ne bodo praznovali s svojimi najdražjimi, sam dobro vem kaj pomeni delati, ko so ostali prosti, ko se ostali veselijo ... če tega ne izkusiš ne moreš vedeti kak občutek je ... ne vem ali je med tistimi, ki berejo blog kdo, ki ve kaj pomeni delati za praznike ... jaz dobro vem ... tako bom ta blog in pesem posvetil vsem tisti, ki danes ne praznujejo doma temveč so v službi ... mnogi seveda najprej pomislijo na policiste, medicinsko osebje, gasilce ... skratka vse tiste poklice, kjer ni praznikov, prostih vikendov, nedelj ... pa vendar je takšnih poklicev še mnogo več ... kaj pa vsi tisti, ki delajo na cestninskih postajah, ki vozijo taksije, avtobuse, letala, ladje ... tudi oni bodo danes stran od svojih najbližjih ... predvsem za tiste si želim, da jim nekdo nocoj podari nasmeh, majhno pozornost, toplo besedo ... zaslužijo si jo, nesebično delajo svoje delo zato, da smo drugi lahko prosti ...

Neglede na to kje ste, upam, da se bo nocoj na vas spustil čar božičnega večera ... praznujte ga vsaj v svojem srcu, če ga že ne morete s tistimi, ki jih imate radi!

Vesel božič vsem skupaj!

Pop Design - Na božično noč

Zapadel je prvi sneg
pobelil sosednji breg,
zvezde na nebu nocoj,
svetlikajo se.
Na ulici sam stojim,
vesel sem a se bojim,
da sam bom nocoj ostal,
a vem da ne bom te iskal.

Ref.
Zdaj dvignimo čaše polnoč je,
naj vino ogreje mi srce,
težko je a ni mi žal,
da sam sem ostal
na božično noč.

Zapadel je prvi sneg...

Ref.4x

Ko te knjiga preprosto potegne vase ...

Priznam ... zadnje čase ne berem toliko kot bi želel ... sploh ne knjig tako za dušo ... veliko je branja povezanega s študijem ali delom a to je pravzaprav to ... pa vseeno sem v roke prijel pred nekaj dnevi knjigo ... danes ji lahko rečem zgodovinsko knjigo ... branje je bilo več kot samo zanimivo ... čeprav sem bil pred 20 leti le otrok se marsičesa spominjam ... vsega seveda ne ... veliko je bilo tudi novega ... ampak zagotovo knjiga, ki jo bi moralo več ljudi v današnjem času vsaj ponovno prebrati ... takšne enotnosti kot jo opisuje ta knjiga ni danes videti nikjer ... pa vsekakor bi bila še kako potrebna ...

Veliko je stavkov in besed, ki bi jih lahko zapisal iz te knjige ... pa sem izbral tisto kar piše povsem na njenem koncu ... na zadnji platnici knjige ... kajti pove pravzaprav vse o tej knjigi ... "Knjiga o času, ko je dozorevalo slovensko osamosvajanje, in o ljudjeh, ki so dozorevali z njim. O njihovih pričakovanjih, zmotah, boju, znoju, krvi, grenkobi in zmagoslavju. Knjiga o dnevu, ko so bile dovoljene sanje, in o tistih, ki niso smeli sanjati. O usodnih težkih urah odločitev in tisti plati vojne, ki ni znana z ekranov in tiskovnih konferenc. Knjiga drugačnih dokumentov in fotografij. Knjiga disidenta, ki je postal minister za obrambo na krvavi pomladni strani Alp slovenske zgodovine."

Mene osebno je v tej knjigi najbolj ganila enotnost, takoj za njo predanost ... prav neverjetno je opazovati kako so danes tisti, ki so nekoč delovali tako usklajeno in enotno ravno na nasprotnih bregovih ... jasno vmes se je zgodilo veliko ... a iskreno upam, da se danes in tukaj vsi zavedajo, da je Slovenija skoraj tako ogrožena kot je bila v poletnih tednih leta 1991 ... danes nas ne ogroža vojska ... ogroža nas kriza naših lastnih vrednot in vrednot zahodnega sveta katerega del smo ... upam, da se zavedajo, da morajo razlike postavit na stran, stopiti skupaj in začeti delati za Slovenijo in za vse nas, ki živimo v tej vsaj zame najlepši državi na svetu ...

Za konec pa tale videospot ... in besedilo, ki sodi zraven ... zame to za vedno ostaja najboljša reklama za Slovenijo vseh časov ...

Slovenija smo ljudje

Moja dežela, to je njena lepota,
moja dežela, mi smo njeni ljudje.
Lepota dežele, je sloves njen,
njeni ljudje smo njeno ime,
ponosno ime!

Vzemite si 59 minut in 58 sekund časa

Ta blog bo nekoliko drugačen ... danes sem na moj priljubljen portal YouTube vpisal v iskalnik preprosto ... Vojna za Slovenijo ... naletel sem na ... TOLE ... nadaljevanje branja tega bloga odvsetujem vsem tistim, ki si ne boste uzeli 59 minut in 58 sekund časa za ogled posnetka ... vem je veliko a brez ogleda ne boste dojeli bistva tega bloga ... za tiste, ki ne boste gledali torej tukaj konec današnje objave ničesar vam ne zamerim zatorej ... do naslednjič ...

Za vse tiste, ki pa ste sedaj že dobro uro pred računalnikom in ste pogledali posnete se sedaj branje nadaljuje ...

Nimam pravega odgovora zakaj sem prav to vpisal v YouTube ... ampak vem, da me je posnetek pritegnil ... gre sicer za posnetek izpred petih let ... nastal je približno takrat, ko je naša domovina praznovala 15 let ... letos smo praznovali 20 let osamosvojitve ... tudi 20 let od osamosvojitvene vojne ... sicer nimam navade pisati političnih blogov ... in tega se bom držal tudi danes ... pa čeprav bo mogoče kdo prav ta blog ocenil kot političen ... 20 let nazaj sem bil še otrok ... v času osamosvojitvene vojne sem bil star 6 let in pol ... malo sem se zavedal kaj se dogaja ... a vseeno se spomnim določenih utrinkov tistega časa ... spomnim se kako smo s prostim očesom pred hišo moje babice in dedka opazovali vojaška letala JLA, ki so raketirala radijsko televizijski oddajnih na Boču, spomnim se kako smo v travi ležali pred hišo ... mimo je priletel helikopter JLA z oznako rdečega križa, kar je predstavljalo bolniški prevoz ... a kaj ko so med vrati sedeli do zob oboroženi vojaki, helikopter pa je letel tako nizko, da se je skoraj dotikal dreves, pomislil sem, da bi ga lahko s fračo vrjetno sestrelil ... spomnim se zvoka siren, ki so razglašale zračni napad, takrat je v spalnico prišla babica in rekla naj gremo v klet, da bo bolj varno, dedi pa ji je odvrnil, nima smisla hiša stoji malo ven iz strnjenega nasleja, če kaj pade na nas nam tudi klet ne pomaga ... ja vsega tega se spomnim ... pa še kaj bi se našlo a to so le nabolj živi spomini ... mene se vojna takrat ni direktno dotaknila ... bil sem tudi še premajhen, da bi se res dobro zavedal kaj se sploh dogaja ...

A vsekakor so to bili ... pomembni trenutki za Slovenijo ... spodaj nekaj citatov ... vrjetno se jih boste spomnili ...

dr. Jože Pučnik: "Jugoslavije ni več, Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo"

dr. France Bučar: "Ta glasovalni izzid mi omogoča, da na temelju 10. člena tega zakona, slovestno razglasim, pred tem visokim zborom, Slovensko in Jugoslovansko ter vso svetovno javnostjo, da se je slovenski narod, na temelju trajne in neodtujljive pravice do samoodločbe, odločil, da Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država."

Milan Kučan: "Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan."

Drago Jančar: "Povedati moram, da so pisatelji, da smo pisatelji, začeli sami klicati, telefonirati, pošiljati telefakse svojim prijateljem, nekaterim zelo uglednim po svetu in jih prosimo, da zastavijo svoj ugled, svojo avtoriteto, da prepričajo tudi ministre svojih vlad, da spremenijo svoja stališča."

general Janez Slapar: "Predsednik predsedstva Republike Slovenije, z odhodom zadnjih vojakov Jugoslovanske Armade, je bojna naloga, ki je bila obrambnim silam Republike Slovenije dana ob agresiji na našo domovino 27. junija letos (opomba. 27.6.1991) izvršena, na naših tleh ni več tujih vojakov, svobodo in suverenost varujejo naše sile."

Sam sem danes pogledal celotn posnetek, je tudi razlog za nastanek tega bloga ... v njem je prav v vsakem trenutku čutiti ponos, hrepenenje, odločnost, moč, čast, zvestovo ... in še in še ... čutiti je vse tisto kar nam danes manjka ... dvajset let kasneje ... smo se v okviru svetovne gospodarske krize znašli v svoji lastni krizi ... krizi identitete ... situacija v kateri smo zahteva od nas to isto hrepenenje, odločnost, moč in zvestobo do domovine, do tega kar ste nam izborili naši starši, stari starši in ostali ... pred vrati so volitve ... ni mi mar koga boste obkrožili ... pred dvajstimi leti vas je na plebiscit odšlo več kot 93% ... več kot 88% vseh skupaj vas je glasovalo za ... za to kar imamo danes ... samostojno Slovenijo ... vem, da ste nekateri tudi mogoče razočarani v kaj se je ta država spremenila ... ni vse lepo ... in prav vsaka vlada do sedaj je delala tudi napake ... kot rečeno ... čez nekaj dni so ponovno volitve ... ni mi mar koga boste obkrožili ... rekel bom le pojdite na volitve in izrazite svojo voljo ... kdorkoli pa bo že tvoril naslednjo vlado ... pa naj dela le eno ... za Slovenijo ... če bodo tisti, ki nas bodo v prihodnje vodili sposobno pokazati podobno mero vztrajnosti ... hrepenenja ... prepričanja ... in zvestobe do vseh Slovenk in Slovencev se lahko izvlečemo ... boljši in močnejši ... za Slovenijo gre ... za nas in našo PRIHODNOST!

Ob tem zapisu se zdi primerna le ena pesem ... tale ...

ZDRAVLJICA

Žive naj vsi narodi
ki hrepene dočakat' dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

Od krompirjevih počitnic do Martinovega

Preživeli smo krompirjeve počitnice ... tokrat malo manj delovno kot običajno a vseeno lepo ... luštna že preizkušena tura ... Španija ... seveda ... z avtobusom dol nazaj z letalom kratkih pet dni ... kratko a sladko! Sicer tokrat malo drugače ... dubble decker avtobus ... 76 potnikov ... polno ... 2 voznika ... in jaz ... najprej je sicer kazalo, da bova z Valentino to turo delila ... pa potem, da grem sam ... v zadnjem trenutku spet, da bo še nekdo na avtobusu, na uvajanju a na koncu sem šel sam ... no ne sam ampak s celo gručo potnikov za mano ... bili so prijetna skupina ... dobro so razumeli, da smo velika skupina ... in prav nobenih težav ni bilo ... tako, da prav prijetna zadnja letošnja skupina ... zelo vrjetno ... ali pa tudi ne ... bomo videli ... pozna se ni toliko prijav ... pa tudi sam imam veliko ostalega dela do konca leta in ne vem če bo čas še kaj naokoli pohajati ... po povratku sem opravil tradicionalni pohod po pokopališčih ... sicer ne 1.11. ker sem bil še na poti ... a vseeno gre za tradicijo in spoštovanje ... vedno naredim to pot ... in vedno jo bom ... naslednjih nekaj dni sem preživel delovno ... priprave na predavanja, ki sem jih imel pred nekaj dnevi ... zadnja dva dni pa borba s časom ... oddaja dispozicije ... danes je poslana ... upam, da nebo prav veliko popravkov ... vsa ta birokracija pa prav zagotovo ubija ... ampak glavo gor in gremo naprej ... jutri ... no sedaj je ura že preko polnoči ... torej danes ... pa gremo ... martinovanje & golf ... 4 prijatelji, 3 dnevi, 2 noči, 1 avtodom in vem, da bo super ... vas pa prepuščam malo še glasbi ... pesem današnjega dne je sicer prvotno izvajala Kelly Clarkson - Because Of You ... a mene je danes prevzela druga izvedba ... ni skrivnost, da se mi zdijo taletn šovi dobra ideja ... bistveno boljša od raznih kmetij ali velikih bratov ... tukaj je vsaj zanimivo in vedno znova presenetijo dobri nastopajoči ... mladenič, ki je zapel tole je končal na koncu kot drugouvrščeni letošnjega šova talentov v Veliki Britaniji ... mislim, da neupravičeno drugi ... vsaj meni se zdi tale njegov finalni nastop odličen ... prisluhnite ... do naslednjič pa ... Namaste prijatelji namaste!

Ronan Parke - Because Of You

I will not make the same mistakes that you did
I will not let myself
Cause my heart so much misery
I will not break the way you did,
You fell so hard
I've learned the hard way
To never let it get that far

Because of you
I never stray too far from the sidewalk
Because of you
I learned to play on the safe side so I don't get hurt
Because of you
I find it hard to trust not only me, but everyone around me
Because of you
I am afraid

I lose my way
And it's not too long before you point it out
I cannot cry
Because I know that's weakness in your eyes
I'm forced to fake
A smile, a laugh everyday of my life
My heart can't possibly break
When it wasn't even whole to start with

Because of you
I never stray too far from the sidewalk
Because of you
I learned to play on the safe side so I don't get hurt
Because of you
I find it hard to trust not only me, but everyone around me
Because of you
I am afraid

I watched you die
I heard you cry every night in your sleep
I was so young
You should have known better than to lean on me
You never thought of anyone else
You just saw your pain
And now I cry in the middle of the night
For the same damn thing

Because of you
I never stray too far from the sidewalk
Because of you
I learned to play on the safe side so I don't get hurt
Because of you
I try my hardest just to forget everything
Because of you
I don't know how to let anyone else in
Because of you
I'm ashamed of my life because it's empty
Because of you
I am afraid

Because of you!
BECAOUSE OF YOU!

P.S. Tudi pesem ima fantastično besedilo ... da človeku marsikaj za mislit ... ;)

Oktober

Kam je šel oktober? Resno mislim!?! V tem mesecu bom, če moji izračuni držijo, prespal v svoji domači postelji nič več in nič manj kot 8 krat! Torej sedaj je jasno zakaj me tukaj tako rekoč ni! In prosim brez tistih pametovanj, da sem len in se mi ni dalo pisati ... še kako bi ... pa res ni bilo časa ... lahko bi rekli, da sem ta mesec bolj sadjar kot pa vodnik ... ampak ja ... praktično cel mesec se že potikam po Dalmaciji ... tri ture zapored ... naporno ... prva v kombinaciji z otokom Hvarom ... fantastično ... veliko smeha ... fajn ekipca ... tako, da je bilo super ... no vsaj tako se je zdelo ... potem pridem domov in pritožba na avtobusni prevoz ... okey sej to ne gre direktno name ampak toliko kolobocij, kot jih je bilo tokrat pa še ne ... na koncu se je izteklo kar ok ... potem nova pot ... čez Sarajevo spet v Dalmacijo ... še vedno mi je Sarajevo tako pri srcu ... in grize me, da mi letos spet ni uspelo narediti tistega, kar sem rekel da bom ... da bom šel tja, poleti, sam, no ne sam ampak privatno, ne za nekaj dni in se naužil mesta ... jah še ena od stvari, ki bo počakala vsaj do naslednjega poletja ... nadaljevanje v Dalmacijo in po povratku domov le nekaj ur in spet na pot ... jasno Dalmacija ... ponovitev prve ture ... z nekoliko spremenjeno zasedbo vodnikov ... praktično še bolje kot prejšnjič ... fantastična družba in vse se je poklopilo točno tako kot mora ... ker je bila tura, ki nam je dala malce več prostega časa kot običajno smo le tega preživeli skupaj ... veliko klepetali in se smejali ... sploh pogovor dolgo v noč skupaj z masažo je bil ... fantastičen ;) ... sedaj sem že nekaj dni doma ... rešil nekatere zadeve, ki sem jih odlašal ... konec tedna pa spet na pot ... v mojo Španijo ... vsaj tako kaže ... nekaj dni potem pa se že res veselim končno zasluženega počitka ... november bo sicer prav tako deloven ... a ne več na poti ... delo doma ... priprava na vaje, ki se začno po novem letu ... večji projekt skupaj z raziskavo ... in seveda nadaljevanje študija ... z začetkom meseca sem se prepisal ... good bye FDV ... hello FOV ... na FDV so bile razlike prevelike ... žal mi je, da se je tako končalo ... ampak hočem zadevo končati in ker so bile tam ovire, ki so bile vsaj po mojem mnenju nepoštene, sem moral drugam ... sedaj pa gremo tu naprej ... cilj opravičuje sredstva ... in če je bilo to potrebno je pač bilo ... jaz grem naprej!

Preveč se je zgodilo, da bi v enem blog zapisu uspel povedati vse ... potrudil se bom, da bom naslednji mesec bolj aktivno pisal blog ;)

Ne danes nebo pesmi ... nisem prave volje ... ampak nekaj ... kar prekleto drži ... tole sem dobil danes po emailu ... od osebe, ki upam, da je nikoli nisem in nebom prizadel ... govori pa prekleto resnico ... spoštujte to kar boste prebrali spodaj ...

Nogometno moštvo je dobilo novega trenerja. Vsi so ga imeli radi, zato je bil trening močno obiskovan. Še posebej ga je vzljubil eden izmed fantov.

Nekoč so fantje po treningu videli trenerja, da je šel k zelenjavarju in si tam ogledoval jabolka. Nato je vzel najlepše jabolko, ga dal v žep in odšel. Fantje so bili zaprepadeni. Odločili so se, da bodo svojega trenerja še bolj spremljali, zato so mu po vsakem treningu sledili. Vedno znova je zahajal k zelenjavarju in si ogledoval jabolka in vedno vzel najlepšega, ga dal v žep in odšel proti domu.

Eden izmed fantov je rekel:"Ste videli? Krade!"

Vsi so mu pritrdili. To se je razširilo in na treningih je bilo vedno manj fantov, dokler ni na koncu prišel samo tisti fant, ki je trenerja najbolj vzljubil. Trener se je začudil in vprašal fanta kaj je narobe. Fant je bil v zadregi, a mu je vendar povedal. Nato je trener tega fanta vzel s seboj in sta šla k zelenjavarju. Tam je trener, tako kot vsakič, gledal jabolka in najlepšega vzel in ga dal v žep.

Nato je vprašal prodajalca:"Koliko sem dolžan?"

Prodajalec pa mu je odvrnil:"Saj ste že poplačali. Nič niste dolžni."

In sta šla. Trener je fantu razložil, da gre vsako jutro po mleko in ga prinese tudi zelenjavarju, v zameno pa ima dnevno eno jabolko. Ker mu jabolko pred treningom nič ne koristi, ga vzame po treningu, ko je lačen in mu jabolko tekne.

Fant je takoj povedal ostalim fantom. Oni, ki je bil najbolj glasen pri širjenju govoric, da trener krade, se je zamislil in takoj klical trenerja ter se mu opravičil. Trener je rekel, da naj se zglasi pri njem doma, s seboj pa naj prinese velik vzglavnik. Fant je privolil in se zglasil pri njem. Trener ga je povabil ven na vrt in fantu dal v roke škarje. Rekel mu je naj prereže vzglavnik in vse perje, ki je notri, raztrosi v veter. Fant je to z veseljem naredil, saj je bila to zelo lahka pokora za njegove lažne obtožbe.

Ko je to naredil se je nasmehnil in pogledal trenerja, ta pa mu je rekel: "Sedaj pa poberi vse to perje in ga stlači nazaj v vzglavnik. Ko boš to storil, ti bo oproščeno."

Fant je žalostno pogledal in rekel:"Gospod, ampak perje je veter raznosil na različne kraje. Nemogoče je, da bi to pobral in stlačil nazaj v vzglavnik."

Trener mu je rekel:"Enako je s tvojimi besedami."

Obletnica - 11. september 2001

Danes mineva 10 let od dne, ko se je svet za vedno spremenil ... takrat sem bil srednješolec ... imel sem neko navado, da sem vsakič, ko sem prišel domov, odprl teletekst in pogledal novice, to so bili še časi, ko ni bilo tako razvitih spletnih strani, kot so danes ... spomnim se kako sem odprl teletekst in na prvi strani je bila novica ... letalo zadelo World Trade Center v New Yorku ... prva misel ... okey kateri kekec je parkiral neko športno letalo v WTC ... odprem podstran in začnem brati ... nekako takole je pisalo ... v New Yorku je letalo Boeing 767 treščilo v WTC ... wow takrat sem se ustavil ... to pa ni majhna stvar ... tako letalo lahko sprejme tja do slabih 200 potnikov ... priznam vedno je bilo v meni nekaj letalskega navdušenca zato sem to vedel ... kaj hitro sem preklopil na drugi program, kjer so že prenašali živo sliko iz New Yorka ... od takrat sem kot prikovan spremlajl dogajanje na televiziji ... vsi poznamo dogodke kot so si sledili ... bil je to šok ... prvi res velik napad teroristov v tej obliki ... danes lahko poslušamo številna razmišljanja o tem ali je bilo vse skupaj zrežirano itd itd ... a vse to so le ugibanja ... ostajajo dejstva ... ob tem napadu so se zgodile določene reči, ki so se takrat zgodile prvič in nikoli več ... edino takrat so ZDA popolnoma zaprle zračni prostor nad celotno državo a ne le za nekaj ur, cele tri dni so ostali popolnoma zaprti ... edino takrat so anonimno odpeljali predsednika ZDA v skrivališče, nihče ni vedel kje je, a se je še isti večer vrnil v Belo hišo ... edino takrat so imeli vojaški lovci dovoljenje za sestrelitev komercialnih letal, ki nebi upoštevala navodil, saj so bila ta smatrana za ugrabljena ... edino takrat se je nek objekt porušil zaradi trka letala ... še bi se dalo naštevati ...

... tudi številke, ki so prišle s tem dnem so več kot le črne prvo letalo je zadelo severni stolp ob 8.46 po lokalnem času, zadelo je severni stolp porušil se je 102 minuti kasneje, drugo letalo je zadelo južni stolp ob 9.03 po lokalnem času, stolp se je podrl po le 56 minutah ... umrlo je skupaj 2996 ljudi ... 19 od tega je bilo ugrabiteljev, 2977 je bilo nedolžnih ljudi ... med umrlimi je tudi 341 gasilcev, 2 reševalca, 23 policistov mestne policije in 37 pristaniških policistov. Investicijska banka Cantor Fitzgerald L.P je bilo podjetje, ki je izgubilo največ svojih zaposlenih natančno 658. V stolpih WTC je bilo po 14.145 ljudi v trenutku prvega trka letala ... veliko se jih je rešilo ... a to ne zmanjšuje tragedije družin vseh 2977 nedložnih ljudi, ki so v teh napadih izgubili življenje ...

Ni opravičila za dejanje, ki se je zgodilo ... in danes 10 let po napadih so pripravili v New Yorku posebno slovesnost, svojci umrlih so brali njihova imena, pripravili so tudi spominsko ploščo ... vsem tisti, ki so nesebično pomagali kot tistim, ki so bili žrtve napada ... vsaj po mojem mnenju Amerika pogosto pretirava z vzbujanjem strahu pri lastnih prebivalcih, nič drugače ni sedaj, povsod ostri varnostni ukrepi in podobno ... a na nek način jih razumem ... ta napad bo zavedno ostal popolno presenečenje, prav tako kot je bil Pearl Harbour desetletja pred tem ...

V spomin vsem, ki so umrli, danes pišem to ... nikoli ne pozabimo ...

In tu še pesem ... Amazing Grace ... ni napisana temu dogodku v spomin ... a kliknite povezavo ... in videli boste kaj se je dogajalo na današnji dan pred 10 leti v enem najbolj veličastnih mest na svetu ...

9/11 - TRIBUTE - AMAZING GRACE

Amazing Grace, how sweet the sound,
That saved a wretch like me....
I once was lost but now am found,
Was blind, but now, I see.

T'was Grace that taught...
my heart to fear.
And Grace, my fears relieved.
How precious did that Grace appear...
the hour I first believed.

Through many dangers, toils and snares...
we have already come.
T'was Grace that brought us safe thus far...
and Grace will lead us home.

The Lord has promised good to me...
His word my hope secures.
He will my shield and portion be...
as long as life endures.

Yea, when this flesh and heart shall fail,
and mortal life shall cease,
I shall possess within the veil,
a life of joy and peace.

When we've been here ten thousand years...
bright shining as the sun.
We've no less days to sing God's praise...
then when we've first begun.

"Amazing Grace, how sweet the sound,
That saved a wretch like me....
I once was lost but now am found,
Was blind, but now, I see.

Peklenski dan ... dobesedno!

Danes je bil dan peklenski ... dobesedno ... nič ampak čisto nič ni šlo po načrtih ... ne vem že včerja mi je nekaj govorilo, da bo dan naporn ampak okey tega sem RES že navajen ... moj tempo je včasih abnormalen ... pa gremo po vrsti ... zjutraj se vstanem vse OK si pripravim papirje za Ljubjano, dva sestanka po planu, pridem v garažo, se usedem v avto senzor za sprednjo desno gumo utripa pogledam, guma prazna, krasno, v tri lepe krasne ... se prvlecem z avtom do pumpe, nafilam se zapeljem samo čez cesto, na AMZS, pogledajo gumo, nekje sem vanjo staknil žebelj, super, že pomislim 2 nove gume, cca 200 evrov, krasno ... pove mi da jo lahko injektira, kao zakrpa pa, da je ok, rečem gremo, popravilo v 15 minutah ... 15 evrov ... ajde naj bo plačam, pri mami odložim še nekaj stvari za na vikend, potem krenem proti Ljubljani, do Vranskega vse ok ... na cestninski postajo upočasnim ... naj jih že podrejo jebemti, zakonsko bi jih že davno morali ... ko želim pospešiti avto ne gre ... mimo izvoza Vransko nekako dobim hitrost a proti Trojanam je vse bolj počasno, že kličem svojega mehanika kaj bi lahko blo, ko mi računalnik izpiše napaka na dotoku goriva ... krasno ... samo to mi je treba ... na Trojanah ven in po stari cesti do Šmarja, privlečem se na servis ... avto priklopijo na računalnik ... okvara nekega ventila ... zamenjajo avto teče, ko nov ... potem gledamo še neke ležaje na motorju ... dobro bi jih bilo menjati, nevarno, da ti motor pade ven iz avta in škoda 2.000 evrov ... jah ni kaj menjajte še to ... ventil 200 evrov ... ležaji 300 evrov ... evo do petka brez avta pa še 500 evrov bom lažji ... res krasno ... vem avto ima 140.000 km pa še 7 let bo star menjat bi ga moral počasi ... a trenutno ni financ ... tako bom pač moral plačevati popravila ... popoldne sem se vrnil v Celje in prav prijalo mi je ko je Ian poklical če mu lahko pridem pomagat obrezat živo mejo ... manualno delo, ko nisem rabil razmišljati ... malo sem lahko odklopil ... danes je šlo res vse narobe ...

Drugače pa je peklenska tudi vročina, danes 37 stopinj, jutri naj bi bilo podobno in vse do konca tedna ... pa že prejšnji vikend sem švical, ko nor ... v Španiji s prijetno skupino, zunaj 40 stopinj, še ob 21.00 ko smo poleteli iz Barcelone jih je bilo 34 ... tako da res noro noro noro ... poletje se je preselilo očitno na avgust in september ...

Ampak vseeno pa sem se odločil nekaj ... karkoli se zgodi, živel bom dan za dnem, kot da je zadnji, in ja končal bom fax čeprav se je vse obrnilo proti meni in ja šel bom v Ameriko obiskat tiste, ki jih pogrešam in jih imam rad ... in ja življenje se bo vrtelo v pozitivno smer! Zakaj ... ker sem se JAZ odločil tako!

In ker danes sem RES bil v vseh pogledih Man in Motion ... tale komad ...

John Parr - St Elmos Fire (Man in Motion)

Growin' up
You don't see the writin' on the wall
Passin' by
Movin' straight ahead you knew it all
But maybe sometime if you feel the pain
You'll find you're all alone
Everything has changed

Play the game
You know you can't quit until it's won
Soldier on
Only you can do what must be done
You know in some way
You're a lot like me
You're just a prisoner
And you're tryin' to break free

CHORUS:

I can see a new horizon
Underneath the blazin' sky
I'll be where the eagle's
Flyin' higher and higher
Gonna be your man in motion
All I need is a pair of wheels
Take me where my future's lyin'
St. Elmo's Fire

Oooh...

Burnin' up
Don't know just how far that I can go
(Just how far I go)
Soon be home
Only just a few miles down the road
I can make it
I know I can
You broke the boy in me
But you won't break the man

(CHORUS)

I can climb the highest mountain
Cross the wildest sea
I can feel St. Elmo's Fire burnin' in me
Burnin' in me

Just once in his life
A man has his time
And my time is now
And I'm comin' alive

I can hear the music playin'
I can see the banners fly
Feel like you're back again
And hope ridin' high
Gonna be your man in motion
All I need is a pair of wheels
Take me where my future's lyin'
St. Elmo's Fire

(CHORUS)

I can climb the highest mountain
Cross the wildest sea
I can feel St. Elmo's Fire burnin' in me

Burnin'
Burnin' in me
I can feel it burnin'
Oooh, burnin' inside of me

Pirineji 2011

Pred dnevi sem na Facebooku napisal ... do nadaljnega nedosegliji ... lutam nekje po oddaljenih krajih in deželah ... in ja uživam v tem, ko sem se izgubil ... ne iščite me ... se vidmo, ko se vidmo ... sedaj sem nazaj ... 17 dni ... 4369 kilometrov ... 1259 narejenih fotografij ... nekaj v vpogled za vas ...

... Monaco ponoči ...

... Carcasone ... prvi pogled ...

... krik ...

... Carcassone ponoči ...

... Col du Tourmalet ...

... abstrakno ...

... city hotel v Lurdu ...

... svetišče v Lurdu ...

... cerkev na skali v Lurdu ...

... stari parlament na levi ... novi na desni ...

... terme v Andori ...

... posušen tobak ...

... najdaljša klop v Barceloni ...

... stara bikoborska arena z novo funkcijo ...

... magična fontana prvič ...

... drugič ...

... tretjič ...

... popolna tržnica v Barceloni ...

... kleti penine Codorniu ...

... kozarec penine po ogledu ...

... sangria ...

... ko se Pirineji dotaknejo Mediterana ...

... Pont du Gard ... 5€ ima to pobodo na zadnji strani ...

... cerkev v Saintes Marie de la Mer ... slika s strehe cerkve ...

... jaz, ko uživam "izgubljen" ...

Povratek je vedno težak ... a pete me že srbijo ... spet bom moral na pot ... zase za dušo ... namaste prijatelji ... namaste ...

Vikend = odklop :)

Okej tale vikend je bil pa čisti odklop ... pa tako prekleto je pasal! Vse skupaj smo zastavili že v četrtek ... pivo in cvetje prvič ... dobra družba ... Tabujevci ... gužva ... ja vse je blo ... še dež je bil pa čeprav si tistga nism želel ... stopli smo ven iz vlaka v Laškem pa se je usul ... krasno ... sicer hitra ploha le nekaj minut ampak čisto ob nevpravem času ... Tabujeki so nardili fešto kot se reče ... in od vsega silnega stanja pri miru me je že po prvem večeru bolel spet moj gleženj ... seveda nismo stal pri miru ... skakal k norci in RES užival ... Giboni, ki je sledil Tabujem je rahlo zamoril sceno ... tako da smo prvi dan zaključli mogoče še malo zgodaj za povprečne razmere piva in cvetja ... :) ... petek ... drugi dan ... ponovi vajo ... spet vlak ... še več gužve ... spet dobra družba ... ei ampak tokrat brez dežja :) ... dober dodatek, čeprav je bla ravno za petek najslabša vremenska napoved ... petkov program je že na daleč smrdel po tem, da je brez vsakega dvoma najboljši ... Mi2jevci, BFM ... ej ni boljšega ... nekje na nekem odru je bla še Tinkara Kovač ampak tk daleč nismo prišli :) ... spet ponovimo vajo z vlakom ... tokrat brez dežja gužva pa za popizdit ... Mi2jevci so nardil tak raztur, da adijo pamet ... boleča noga ni bla ravno neka ovira za skakanje ... spet na polno ... BFM je odigrala solidno ampak Mi2jevci so zmagal ... ni dvoma zakaj so trenutno moj daleč najljubši slovenski band ... tokrat domov še malo kasneje ... ampak blo je spet ... jah kaj naj rečem ... epsko ... :) ... umes sem sicer izvedel nekaj kar bi mi lahko pošteno pokravilo večer ... ampak bom rekel le tole ... pazite tisti, ki imate kaj povedati čez mene ... vse se sliši ... vse se izve ... jaz nisem človek zamer ... ampak za vsako rit raste palca zapomnite si to ... sobota fešta tretji del ... ne nism uzel abonmaja v Laškem pa tudi napovedani bandi niso obljubljal ravno nekaj hude fešte ... zato pa piknik pri Aliju ... prva polna redna plača in dečko je mogu dat za piknik ... jebiga tak je :) ... spet nora družba ... pečnjava na žaru ... obujanje spominov ... in en tist res pravi poletni večer v družbi najboljših prijateljev ... več pa ni ... kaj pa danes ... nova fešta ... ne danes ne ... tri dni je pa dosti ... danes pa ugašam računalnik ... in odhajam ... na drugačen odklop ... cote so spakirane, knjige tudi ... fotoaparat je pripravljen ... skoraj vse je že nared za dopust ... da napolnim baterije ... tako, da do nadaljnega sem nedosegljiv ... kej in kaj sem počel pa ko se vrnem ... do takrat pa vas prepuščam mojim najljubšim ... Mi2jekim :) ... Namaste prijatelji ... Namaste!

Mi2 - Pa si šla

Bil sn tedi pubec mlad
vsako jutro frišnega semena
da rešim tega se bremena
sn si našo dekle prvikrat.

Nisn vedal kak se temu reče
al blo je tak ko fina muzika
ko pod levo ramo ti trepeče
dokler nisi prišla, pa si šla
pa si šla...

Pa si šla, ti materna
familija naj ti bo žalosna
pa si šla, ti materna
pustila si me samega, ko psa.

Si prišla pol še tak nih parkrat
ne zrajtam se glih vsakega imena
enkrat vroča, drugič bolj menena
a zmir po svoje mel sn te rad
mel sn te rad...

Pa si šla, ti materna
familija naj ti bo žalosna
pa si šla, ti materna
pustila si me samega, ko psa.

Ena muza, druga zguza
za vsako nova pesmica
fajn se začne, švoh konča
prišla si, pa si šla
pa si šla...

Pa si šla, ti materna
familija naj ti bo žalosna
pa si šla, ti materna
pustila si me samega, ko psa!

Poletje se začenja ... zdaj :)

Takole pa sem nazaj ... iz ne le ene ampak dveh Španij ... skoraj ena za drugo z le nekaj dnevi predaha vmes ... naporno je blo ni kej balinat ... najprej z busom dol ... pa po petih dnevih z letalom nazaj ... potem pa spet ponovi vajo le nekaj dni kasneje tokrat pa kar bus tja in nazaj ... obe skupini sta bili povsem običajni ... brez presežkov ... vedno se seveda najdejo tudi cvetke ... ampak okey tega sem že navajen :) ... na obeh turah sem imel res fantastične voznike ... tako, da vsaj to je bilo res fajn ... brez skrbi in naredil sem lahko tako kot znam ... profesionalno ... prva tura je minila res kot bi mignil ... druga je bila nekoliko bolj pestra ... pozna se ... poletje je in vedno so na teh turah tudi ljudje, ki so prišli tudi zaradi morja ... in tako sem vmes imel en dan skoraj prost ... razen večernega flamenka ... še dobro, da je bilo tako ... namreč čisto na koncu dan pred tem sem si v Barceloni uspešno zvil gleženj ... stopil sem na leseno stopnico, ki ni bila dobro pritrjena ... noga mi je zdrsnila na naslednjo in gleženj je sklecnil ... zabolelo je kot 300 hudičev ... usedel sem se kar na stopnico počakal nekaj trenutkov ... pomigal z nogo ... ok nič ni zlomljeno to sem vedel takoj ... zategnil vezalke na čevlju, da je noga ostala čimbolj trdo v čevlju ... ko sem prišel v hotel sem sezul čevelj in nogo porinil v ledeno hladno vodo ... ni prav dosti pomagalo ... zjutraj je bil moj gleženj zatečen v velikosti lepe pomaranče ... še dobro da je bil ta dan bolj kot ne prost ... nekako sem hladil gleženj in samo počival nogo kolikor je bilo možno ... zvečer na flamenko ni bilo veliko hoje ... in nič plesanja ... tako da je šlo ... ko smo se dan po tem odpravljali domov pa je oteklina že malo uplahnila ... s težavo sem sicer spravil čevelj na nogo ampak nekako je šlo ... pot domov se je vlekla ... nekaj po 8 uri zjutraj smo končno prišli domov ... nedelja je bila tako lenobna ... danes pa sem že spet moral po opravkih ... a to so tisti prijetni opravki ... ko veš, da je sedaj nekaj časa konec ... in da je čas za oddih ... ta teden še je nekaj stvari za postoriti v ponedeljek pa grem malo za dušo ... čas je že zato ... še prej pa pivo in cvetje ... jap tale pesem, ki je ob koncu je res prava ... iz dobrega starega filma ... ampak opisuje naslednje dneve ... tedne ... uživajte!

Miami Sound Machine - Hot Summer Nights

In the time before the twilight
Settles on the world
Woah, you can feel the magic
Dreamin' of someone to hold tight
One more lonely girl
Woah, goes on automatic

Everywhere across the land
In front of their mirrors with combs in their hands
They prepare to make a stand
Lover to lover, woman to man (Livin' for the...)

[Chorus]
Sidewalk hot summer nights
Radio 'bout to blow
Small talk under the lights
Feel the heat, wild and sweet
Hot summer nights

Sitting out upon the front steps
Bursting at the seams
Woah, driven by desire
City boy stares at the sunset
Dreaming desperate dreams
Woah, where there's smoke there's fire

And some believe that love is won
And some of them go like they're under the gun
In between what's already done
And the promise the feel in the evening to come
(Livin' for the...)

[Chorus]
Oh, oh hot summer nights
Oh, oh hot summer nights

In the end two hearts will meet
And maybe they'll find whatever they seek
If they can, they'll learn how to keep
The faith that they found in the sound of the beat
(Out for those...)

[Chorus]

Slovenija IMA talent

Včeraj se je zgodil finale šova Slovenija ima talent, že nekaj časa nazaj sva se s Tjašo govorila, da greva pogledat zadevo, dobila sva karte in odločitev je padla ... greva ... dopoldne sem bil še pri mojih na vikendu ... popoldne pa sem Tjašo pobral na Grobelnem in sva šla proti Ljubljani ... ker je bilo časa dovolj sva na Trojanah kupila krofe in ker sva bila še vedno prezgodna je padla odločitev, da greva na grad v Ljubljano pojest krofe ... dopoldan je bil precej deževn ... popoldne pa se je pokazalo sonce in krofi ob večernem soncu na gradu so bili prava izbira ... potem pa proti Stožicam, umesn postanek na Petrolu za nakup vode ... ker sva vedela, da bo kaos s parkiranjem v Stožicah sva se na hitro odločila, da bova parkirala pri fakulteti ... parkirava in peš proti dvorani ... gneča jasno ... dvorana je bila razprodana ... 10.000 ljudi ... poiščeva svoje sedeže ... dobra izbira ... veliko prostora čeprav ne ravno blizu odra ... še nekaj časa je trajalo preden se je šov začel ... zdaj mi je jasno zakaj so med šovom reklame ... veliko priprav ... cela ekipa ljudi, ki je hudo garala, da je vse steklo ... Valič in Poles sta se precej visoko nosita se je tudi hitro pokazalo ... veliko smeha je bilo tudi z slovenščino Luccien Lončina ... skratka pravi šov ... sicer je bilo mogoče na trenutke malo razvlečeno ampak ok ... vsaj moj občutek je, da so z vsako naslednjo točko naredili bolj spektakularno, kar se mi ne zdi prav fer ... ker so bili nekateri na ta račun prikrajšani ... moja favorita sta nastopila kot druga ... Gašper in Nika sta vsaj za moj okus odplesala dobro, zaslužila sta si finale ... odličen je bil tudi nastop Ekaterine ... ples na drogu je lahko tudi umetnost ... to je pokazala ... Artifex so prav tako odlično nastopili ... sneli so maske, kar je bilo top ... tile trije nastopi so bili po mojem mnenju najboljši ... preveč je bilo letos pevcev ... tudi 40 članski harmonikarski orkester vsaj meni ni bil prav preveč všeč ... splošna moja ocena je tudi, da je žirija preveč hvalila nastope ... saj je res ... vsi so bili dobri ... ampak niso bili pa popolni ... potem je prišel dolgopričakovani veliki finale ... dva supertaletna ... ko so najavili, da je prvi superfinalist 40 harmonikarjev je dvorana negativno reagirala ... ko so najavili kot drugo superfinalistko še Julijo Kramar je kar precej ljudi vstalo in odšlo ... sicer je že res, da so ljudje sami izglasovali ... ampak, ko so razglasili ta dva superfinalista sem si želel le eno ... da zmaga Julija ... konec koncev se je to zgodilo ... dovrana je to sprejela z odobravanjem ... pela je dobro in ja če je bilo tako pa naj bo ... zmaga zaslužena ... iz dvorane nazaj do avtomobila in med tem premlevava rezultat ... zaključek ... oba sva imela drugega favorita ... ampak med dvema superfinalistoma pa so ljudje izbrali tako kot sva si tudi midva želela ... debata med vožnjo domov je bila prav prijetna ... in pravzaprav cel večer je bil prav prijeten ... bo treba ponovit kej takelega ...

Kaj pa naprej ... jutri izvem kako in kaj bo s fakulteto ... malo sem na trnih ... ampak bo ... mora bit ... konec tedna pa spet vodenja ... jebiga ... zdaj je sezona ... je treba delat :)

Za pesem pa sem izbral tole ... Jerca jo je izbrala na talentih ... sicer se mi zdi, da za njen vokal ni bila prava izbira ampak komad je pa dober ... :) ... užijate ...

Alannah Myles - Black Velvet

Mississippi in the middle of a dry spell
Jimmy Rogers on the Victrola up high
Mama's dancin' with baby on her shoulder
The sun is settin' like molasses in the sky
The boy could sing, knew how to move, everything
Always wanting more, he'd leave you longing for

Black velvet and that little boy's smile
Black velvet with that slow southern style
A new religion that'll bring ya to your knees
Black velvet if you please

Up in Memphis the music's like a heatwave
White lightening, bound to drive you wild
Mama's baby's in the heart of every school girl
"Love me tender" leaves 'em cryin' in the aisle
The way he moved, it was a sin, so sweet and true
Always wanting more, he'd leave you longing for

Black velvet and that little boy's smile
Black velvet with that slow southern style
A new religion that'll bring ya to your knees
Black velvet if you please

Every word of every song that he sang was for you
In a flash he was gone, it happened so soon, what could you do?

(Guitar Solo)

Black velvet and that little boy's smile
Black velvet with that slow southern style
A new religion that'll bring ya to your knees
Black velvet if you please

Black velvet and that little boy's smile

... iz maja v junij ...

Ko sem se zadnjič javil sem vam povedal, da grem spet na pot ... nekaj dni sem že doma ... ampak potrebno se je bilo spočiti ... urediti papirje in podobno ... sedaj pa kratko poročilo ... Španija je stekla brez posebnosti ... klasična tura, prijetna skupina in to je recept za uspeh ... imeli smo se prav krasno ... v Monacu smo imeli malo težav zaradi dirke formule 1, ki se je pripravljala, zato smo morali malo več hoditi in malo kombinirati s parkiranjem ampak večjih težav ni bilo ... Barcelona je še vedno fantastična ... res moram enkrat spet sam tja ... tako malo za dušo ... mesto me vedno znova prevzame ... v Španiji smo doživeli še zmago FC Barcelona v ligi prvakov ... vzdušje je bilo fenomenalno ... naslednji dan je bila vrnitev domov malo stresna ... mudilo se mi je ... vožnja do letališča je minila mirno ... ko sem izvedel, da letalo prihaja pravočasno sem si oddahnil ... na letališču sem zavil še v duty free ... kupil parfum in potem na letalo ... na vhodu na letalo sem srečal prijatelja ... sploh nisem vedel, da sta bila v Barceloni ... ob klepetu pa je let hitro minil ... na letališču me je čakal oči in me peljal domov ... okoli 1h zjutraj sem padel v posteljo ... budilka ob 4.30 ni bila ravno po mojem okusu ... ampak spet je bilo treba na pot ... smer ... Šibenik ... vsega skupaj nas je bilo okoli 800 ... srečanje prijateljev revije Vzajemnost ... zanimiva skupina ... prijetna in štirje dnevi so minili kot bi mignil ... tudi babi in dedi sta bila zraven ... a kot smo že navajeni jaz tega ne izpostavljam ... vse je strogo profesionalno ... kot sta povedala sama jima je bilo všeč ... povratek je bil kar težko pričakovan ... utrujen sem bil ... ko sem ob koncu razmišljal sem ugotovil, da dejansko 10 dni na poti nisem prav nobeno noč spal kaj več kot 6 ur ... in ja vikend sem tako preživel precej ležerno ... prekleto je pasalo ...

Veliko energije in misli namenjam tudi študiju, kako naprej ... nekaj se premika ... upam, da se bo izšlo po načrtih ... ko bi se izšlo tudi za Skandinavijo ... ampak ne kaže najbolje ... bomo videli ... vsekakor pa poleti moram nekam ... daleč ... ker sem predolgo že doma ... in ker že predolgo nisem bil na poti le zase ... za svojo dušo ... mogoče nazaj v MOJO Kanado ... zato pa tale pesem ... ni bila uradna pesem olimpijskih iger ... se pa vsaj meni zdi odlična ...

Welcome to Winter Games - Stylus Mirek Rosh

Welcome to our land where our hearts beat to the drums of native bands.
Mountains high, endless Sea in this glorious place well share; both you and me.

Greetings to the best on earth! Thanks for making our dreams come true.
Wishing you the best of luck! Were here to cheer for you.
Though youve come from far way were hoping youll feel at home
Wish to see you many times under skies of our dome!

Welcome to Winter Games set by Peace and beauty of Olympic flames.
Give it all; your heart and mind. Make this quest a glorious time in our mankind.

Spet na pot

Okey vem ... nekaj časa se že nisem javil ... ampak ja ... danes spet na pot ... dejansko čez nekaj ur že proti Španiji, potem pa takoj po povratku v noči iz nedelje na ponedeljek že naprej v ponedeljek zgodaj zjutraj za Šibenik. Tole bo kr naporno ampak ja delat je treba ...

Kaj se je dogajalo ... študijsko so zadeve malo zastale ... preučujem nove opcije ker tukaj vse kaže, da nebo šlo kot željeno ... torej tukaj zadeva malo neugodna ampak mislim, da bom preko poletja tudi tu uspel narediti korak naprej ... služba ... mja se vrti ... mislim, da že vem kako bo izgledalo naslednje leto dni ... nekaj dela na faksu v Celju, več kot preteklo leto, kar mi je zelo všeč, nekaj dela z podjetjem, kjer že sedaj sodelujemo raziskovalno, potem pa vsekakor še nekaj vodenja ... kmalu se bo obrnilo desetletje odkar sem v vodniških vodah ... in ja vem, da je čas za določene spremembe, zato jemljem tudi tiste druge obveznosti ... vrti se ... to je glavno ...

Nekje sem zadnjič prebral, da so človekove lastne misli njegov največji sovražnik ... to presneto drži ... ob vsem kar se je nabralo predvsem na faksu in glede službe veliko premišljujem ... ampak poletje bo fajn ... čutim to ... nekaj poti se vrti v glavi ... mogoče nazaj v Kanado k prijateljem, mogoče na skrajni sever Evrope ... mogoče v Dalmacijo ... vsekakor v London ... predolgo ga že nisem obiskal ... nekaj je še tistih skritih želja kam in kako ... predvsem bom poletje si vzel zelo na easy ... rabim to ... in vem kako želim preživeti to poletje ... tako, da ... letos gre zame ... moje interese ... moje prijatelje ... mojo družino ... torej vse tiste, ki ste pravzaprav moj svet ... sedaj je čas, da zaključim ... čez uro že odhajam ... ostanite z mano ... Namaste!!!

Za konec pa pesem ... ker je ravno 25. maj ... nekoč dan mladisti malo nostalgije :)

Zaklonišče prepeva - Računajte na nas!

U ime svih nas iz pedeset i neke
Za zakletvu Titu ja spevo sam stih
Ne spominjem prošlost ni bitke daleke
Jer rodjen sam tek posle njih

U nama je sudbina budučih dana
I neki se možda i plaše za nju
Kroz vene nam protiče krv partizana
I mi znamo zašto smo tu

Računajte na nas

Sumnjaju neki da nosi nas pogrešan tok
Jer slušamo ploče i sviramo rock
Al' negde u nama je bitaka plam
I kažem vam šta dobro znam
Računajte na nas (2x)

U ime svih nas iz pedeset i neke
Za zakletvu Titu ja spevala sam stih
Ne spominjem prošlost ni bitke daleke
Jer rodjena sam tek posle njih

U nama je sudbina budučih dana
I neki se možda i plaše za nju
Kroz vene nam protiče krv partizana
I mi znamo zašto smo tu
Računajte na nas

Sumnjaju neki da nosi nas pogrešan tok
Jer slušamo ploče i sviramo rock
Al' negde u nama je bitaka plam
I kažem vam šta dobro znam
Računajte na nas (3x)

Jutro na Rogli

Že včeraj sem si rekel, da je skrajni čas, da spet pograbim malo fotoaparat in grem ven ... lep dan je bil a bolj kot sem razmišljal kam naj grem bolj se mi je upiralo, da bi spet fotografiral samo po Celju ... ne razumite me napak ... Celje je še vedno najlepše mesto pod soncem ... a vseeno veliko fotografij se je že nabralo iz Celja in okolice zato sem iskal nekaj novega ... tako se včeraj nekako nisem spravil ... pa sem si rekel ... grem pa jutri ... pa pade ideja ... zakaj pa nebi spet lovil sonce ... pogledam na napoved ARSO kjer preberem ... sončni vzhod ob 5.39 ... auaaaa ... malo preračunam ... ni druge budilka ob 4.30 ... in vrjeli ali ne zbudil sem se kakšnih 15 minut pred budilko ... priznam, da me je že držalo, da nebi šel ... ampak pogled skozi okno je bil preveč mamljiv ... oblekel sem se ... toplo vedel sem da bo na 1517 metrih nad morjem hladno ... pograbim torbo z fotoaparatom in že sem v avtomobilu ... neverjetno prazna je cesta tako zgodaj zjutraj pa še v nedeljo ... naprej naj govorijo fotografije ...

... prva fotografija ... 5.25 zjutraj ...

... v lovu za soncem ... 5.30 ...

... prvi sončni žarki ... 5.55 ...

... cerkev ob prvih sončnih žarkih ...

... cerkev v jutranjem soncu ...

... avtodomarji so si našli kotiček na spodnji postaji sedežnice Planja ...

... meglica nad akomulacijskim jezerom ... 6.27 ... najhladnejši del jutra ... 1 stopinja ...

... na povratku domov ... med Frankolovim in Celjem ...

Ne dvomim, da veliki večini po glavi ob temle blogu roji le eno ... zakaj za vraga bi nekdo žele vstati tako zgodaj ... moj odgovor je jasen ... jutra so najlepši del dneva ... zato jih tako rad fotografiram ... med fotografiranjem sem seveda večino časa sam ... vsa ta kombinacija pa ti da neko svobodo ... fotografije povedo nekaj ... a tisti hladen zrak, pa ptičje petje, vonj čistega gorskega zraka ... težko je to opisati ... to moraš doživeti ... sedaj popoldne pa sem še toliko bolj prepričan zakaj je bilo prav, da sem šel ... pooblačilo se je ... zvečer napovedujejo tudi še dež ...

Do naslednjič ... pazite nase ... Namaste!

M*A*S*H 4077

Mobile Army Surgical Hospital kratko MASH je ime, ki ga vojska dobro pozna, pozante ga tudi vsi tisti, ki ste kdaj spremljali nanizanko M*A*S*H 4077. Že nekaj mesecev nazaj sem ponovno začel gledati to nanizanko, stara a dobra zadeva, prvo epizodo so predvajali 17. septembra 1972 zadnjo 251 epizodo pa 28. feburarja 1983 ... zanimivo prav celotna nanizanka je bila posneta in predvajana pred mojim rojstvom in danes sem ponovno (mislim da že tretjič) zaključil z gledanjem le-te. Vseh 251 delov sem pogledal v zadnjih nekaj mesecih in nekaj je kar me na tej nanizanki še posebno vleče pa sploh ne vem kaj.

Malo ozadja zgodbe ... celotna zadeva je posneta po navdihu, ki jo je podala novela Richarda Hookerja z naslovom MASH: A Novel About Three Army Doctors, ki je bila objavljena leta 1968. Veliko pokazanega v tej nanizanki pa tudi v noveli je povsem resničnega. V Korejski vojni, ki je trajala med leti 1950 in 1953 je ameriška vojska prvič uporabila mobilne bolnišnice, pred tem so vojake po najboljših močeh oskrbeli na bojišču in odpeljali dlje od fronte v bolnišnice kot take, namen mobilnih bolnišnic pa je bil poskrbeti za nujne operativne posege čim bližje bojišču in s tem dvigniti število tistih ranjenih, ki povsem okrevajo, uspešnost je bila nadvse velika, kar 97% tistih, ki so prišli do mobilnih bolnišnic v Koreji je preživelo, kar je mnogo več kot bi jih če bi jih vozili v bolj oddaljene bolnišnice. Nanizanka torej obravnava povsem resno tematiko a vsekakor jo moramo uvrstiti med komedije, natančneje črne komedije. Težko je v nekaj stavkih opisati vseh 251 epizod, a ves čas spremljamo preplet bolečine in tegob, ki jih doživljajo glavni junaki na eni strani z načini kako pregnati žalost iz življenja, ki ga živijo. Nobenega dvoma ni ... vojne so najhujše kar se lahko zgodi človeštvu. Korejska vojna je bila še posebno problematična zaradi časovne bližine konca 2. svetovne vojne in ljudje še nikakor niso pozabili grozot le-te. Junaki v nanizanki si pomagajo na vse mogoče načine a vsekakor jim ni lahko tudi to je jasno pokazano.

Danes sem gledal povsem zadnji 251ti del, najdaljši izmed vseh, dobri dve uri trajajočo epizodo z naslovom Goodbye, Farewell and Amen. Do feburarja 2010 je bila prav ta epizoda držala rekord po številu gledalcev, ki so jo gledali, ko so jo prvič predvajali 28. februarja 1983, neverjetnih 105,97 milijona gledalcev si jo je ogledalo takrat, februarja 2010 je to številko prekosil finale ameriškega nogometa, ki so ga je ogledalo 106,5 milijona gledalcev. Zagotovo te številke povedo veliko o priljubljenosti same serije kot take, še danes 28 let po njenem zaključku oziroma 39 let po začetku snemanja serije jo pogosto predvajajo na številnih televizijskih mrežah po svetu. V zadnji epizodi se seveda vse vrti okoli slovesa, ne znam si niti predstavljati, kako težko mora biti slovo med ljudmi, ki so skupaj garali in trepetali, stkali prijateljstva in ljubezni več kot 3 leta v deželi nekje daleč od vseh tistih, ki jih imajo radi. Danes je seveda precej drugače z razvojem tehnologije so vojne drugačne tudi stik okoli sveta je omogočen z internetom, takrat tega ni bilo. Zadnja epizoda je nabita s čustvi, skozi celotno serijo spremljamo nekaj pomebnih likov, a vrjetno najpomebnejši je Hawkeye Pierce, ki ga igra znani Alan Alda. Glavni kirurg a hkrati glavni zabavljač ... pred koncem se zlomi, slovo ga boli mogoče bolj kot koga drugega. Skratka vsekakor nanizanka vredna ogleda, če že ne drugega vsaj ta zadnji del, a bojim se, da bi ga težko razumeli če nebi poznali zgodbe v ozadju ...

V tem zadnjem delu se v pogovoru med vodjo enote polkolnikom Potterjem in njegovim tajnikom Klingerjem pojavi tudi pogovor o ljubezni, Klingerjevo vprašanje je kaj naj naredi ker je zaljubljen, modri polkolink mu odgovori ... ko si zaljubljen si vedno v težavah, storiš lahko le dve stvari, ali prenehaš ljubiti, ali ljubiš še veliko bolj ... presneto dober odgovor ... tak za razmišljat ... :) ...

Za konec še pesem ... pesem epizode ni pesem je zgolj glasba zato sem izbral pa še eno vezano na podobno tematiko ... ta sicer iz filma o dogodkih v 2. svetovni voji ... pred nekaj dnevi sem na poti z avtobusom spet gledal ta film ... Pearl Harbour ... še en dober ... poglejte ga tu pa njegova tematska pesem ... prav tako odlična ... do naslednjič pa moj nasvet ... raje se ljubimo kot bojujmo v vojnah ...

Faith Hill - There You'll Be

When I think back
On these times
And the dreams
We left behind
I'll be glad 'cause
I was blessed to get
To have you in my life
When I look back
On these days
I'll look and see your face
You were right there for me

[Chorus:]
In my dreams
I'll always see you soar
Above the sky
In my heart
There will always be a place
For you for all my life
I'll keep a part
Of you with me
And everywhere I am
There you'll be
And everywhere I am
There you'll be

Well you showed me
How it feels
To feel the sky
Within my reach
And I always
Will remember all
The strength you
Gave to me
Your love made me
Make it through
Oh, I owe so much to you
You were right there for me

[Repeat chorus]

'Cause I always saw in you
My light, my strength
And I want to thank you
Now for all the ways
You were right there for me
You were right there for me
For always

[Chorus:]
In my dreams
I'll always see you soar
Above the sky
In my heart
There will always be a place
For you for all my life
I'll keep a part
Of you with me
And everywhere I am
There you'll be
And everywhere I am
There you'll be
There you'll be

Praznik dela

Včeraj sem se vrnil s poti ... Mediteranske razglednice ... dolge ... naporne ... a vsekakor lepe ... mislim, da lahko rečem, da je to najlepša tura kar jih vodim ... vsaj za sedaj meni najlepša ... 9 dni na poti ... veliko kilometrov več kot 4000, 4 države ... skratka noro ... skupina je bila prijetna ... voznika odlična ... probleme smo uspešno reševali sproti ... konec koncev dobra tura ni kaj. Sezona se je tako uradno začela ... kakšna bo, ne vem ... res si želim, da bi bila vodenja spet samo prijetna sprostitev ... ne obveza ... ne služba kot so sedaj ... a tudi to bo prišlo ... takrat bom znova toliko bolj užival na pot ...

Vsekakor je bil letošnji prvi maj drugačen ... zadnja leta sem ga vedno preživel na poti ... včeraj pa sem se vrnil ravno dovolj zgodaj, da sem lahko kresoval s prijatelji ... dolga in malo spanca sta me vseeno premagala ... tako nisem vztrajal prav dolgo a dovolj dolgo, da sem se imel v družbi prav fino ...

In danes ... na ta praznik dela ... sem seveda kaj drugega kot delal ... malo sem si pospravil ... uredil zapiske in poročila ... jutri pa bom izkoristil prost dan ... gremo v Prekmurje ... na še eno suvereno igro ... mogoče po zmago kdo ve ...

Za konec pa pesem, ki je kot naročena za današnji dan ... tudi vsebina besedila je prekleto resnična ... uživajte v njem ...

MI2 - ZBUDI ME ZA 1. MAJ

Zbudi me za praznik
kot si me zbujala takrat,
ko prvi maj je vel
v zelenju regratovih trat.

Bosa sva ležala
gola pozabila na mraz,
al se še spomniš lučk
ujetih v kito tvojih las
u-u-u
preden vzel naju je čas.

Saj te ne obsojam
seveda si ravnala prav
si pač odšla za njim
ki ti bo lahko nekaj dav

Čudovita žena
v zavetju krasnega moža,
ki lakho kupi čas
ki zna, ki zmore, ki ima
u-u-u
in ne opazi da te ni doma.

Zbudi me za prvi maj!
zbudi me ko stal bo mlaj!

Veš jaz pa ostajam
v brezskrbju svojega sveta,
vpet med gostilno, dom
in hladna jutra delavska.

Brez velikih ciljev
brez lažnih upov in želja,
sanjam pretekle dni
in čakam jutro praznika
u-u-u
ki ga še vedno ljubim za oba.

Zbudi me za prvi maj!
Zbudi me ko stal bo mlaj!

Pred odhodom na pot ...

Zadnjih nekaj dni je bilo prav kaotičnih, toliko stvari, kot se je dogajalo na vseh koncih in krajih je kar težko obvladovati, ni skrivnost, da dokaj intenzivno že kar nekaj časa iščem službo, do sedaj ni bilo sreče, sedaj pa se na nek način nakazujejo ... ne bom še rekel ponujalo ker bi bilo to preveč samozavestno ... kar tri službe ... pa prav nobena ni slaba ... bomo videli kaj bo ... tudi študijsko se počasi premika naprej ... a res počasi ... a vsaj premika se ... jaz pa v vsem tem kaosu se pripravljam na pravi začetek sezone ... sicer je že res, da sem bil feburarja v Dubaju ... a prava sezona v vodniškem smislu se začenja sedaj ... čez le 6 ur bom že na avtobusu ... proti Španiji ... luštna tura ... kar naporna 9 dni ni malo ampak bo že ... pot mi bo kljub vsemu dala nekaj časa, vsaj upam, da premislim o vsem kar se je dogajalo ... sedaj moram zaključiti ... nekaj ur spanca bo dobro delo ... namaste prijatelji ... namaste!

Dunajski zrezek

April se je prevesli v drugo polovico in začela se je turistična sezona ... včerja Dunaj ... nekoliko drugačen kot ponavadi a vseeno zanimiv ... popoldne sem s službenim kombijem krenil iz Celja ... ne vem čisto natančno zakaj sem krenil tako zgodaj ... saj sem imel dosti časa ... dogovor je bil, da se na črpalki pred mejo z Avstrijo dobiva z drugim kombijem, ker sva šla skupaj iskat 12 potnikov, ki so prispeli iz Finske ... kar lep čas sem ga čakal na črpalki ... skoraj se malo dolgočasil bi lahko rekel a vseeno ... dan je bil čisto aprilski ... malo sonca, več oblakov tu in tam tudi kakšna kaplja dežja ... končno je prišel tudi drugi kombi in krenili smo proti Dunaju ... natančneje proti Dunajskemu letališču ... promet je bil presenetljivo gost ... malo mi je najedalo, da sva se vozila ves čas skupaj ... kot beduini čez puščavo ... vozil sem spredaj in ves čas pogledoval v ogledalo ali je z menoj ... preko 120 km na uro tako ni šlo ... ker če sem prišel do 130 km na uro se me že ni več držal ... reševal me je radio priznam ... na poti gor sem bil sam v kombiju in razen tega ni bilo kaj početi ... dobre pol ure pred pristankom letala smo parkirali na letališču ... malo klepeta nato pa čakanje na potnike ... ko so prispeli smo se razdelili po 6 v vsak kombi in se odpeljali proti Celju ... vožnja nazaj je minila bolj hitro ... promet se je razrečil in nekako je šlo ... na Landzeitu smo naredili še pavzo za večerjo in potem nadaljevali ... nekaj po 23.oo smo prišli v Celje ... kratko sladko ... preprosto ... kot dunajski zrezek ...

Komad, ki je prežel dan pa vas čaka tu spodaj ... nisem sicer velik privrženec Coldplayev ... a ta komad je RES zakon ... tako sezona odprta ... še nekaj dni pa v Španijo ... C'est la vie!

Coldplay - Viva la vida

I used to rule the world
Seas would rise when I gave the word
Now in the morning I sleep alone
Sweep the streets I used to own

I used to roll the dice
Feel the fear in my enemies eyes
Listen as the crowd would sing:
"Now the old king is dead! Long live the king!"

One minute I held the key
Next the walls were closed on me
And I discovered that my castles stand
Upon pillars of salt, and pillars of sand

I hear Jerusalem bells are ringing
Roman Cavalry choirs are singing
Be my mirror my sword and shield
My missionaries in a foreign field
For some reason I can not explain
Once you know there was never, never an honest word
That was when I ruled the world
(Ohhh)

It was the wicked and wild wind
Blew down the doors to let me in.
Shattered windows and the sound of drums
People could not believe what I'd become
Revolutionaries Wait
For my head on a silver plate
Just a puppet on a lonely string
Oh who would ever want to be king?

I hear Jerusalem bells are ringing
Roman Cavalry choirs are singing
Be my mirror my sword and shield
My missionaries in a foreign field
For some reason I can not explain
I know Saint Peter won't call my name
Never an honest word!

Življenje v rožnatem

Nekaj časa je DVD že ležal na moji mizi ... enostavno ni bilo časa ga pogledati ... včeraj pa sem po polnem dnevu sklenil, da je čas, da se ta DVD znajde v predvajalniku in da ga pogledam ... gre za film manj znanega francoskega režiserja Oliverja Dahana, ki mi ga je priporočil prijatelj ... naslov filma seveda ... Življene v rožnatem ...

Gre za življensko zgodbo svetovno priznane francoske šansonierke Edith Piaf rojene pod pravim imenom Édith Giovanna Gassion, 19. december 1915 v Parizu. Njen oče je bil Louis-Alphonse, mama pa Italijanka Annetta Giovanna Maillard. Vzgojila jo je babica, očetova mama, ki je vodila javno hišo v Normandiji, saj jo je mama zapustila. Zaradi vnetja roženice je mala Edith skoraj oslepela, vendar je čudežno ozdravela potem, ko so babičine prostitutke skupaj z njo romale na grob sv. Terezije v Lisieux. Zatem je nekaj časa živela z očetom, ki je rad popival, zapustila pa ga je pri šestnajstih, da bi postala ulična pevka v Parizu.

Leta 1935 jo je odkril lastnik nočnega lokala Louis Leplée, čigar klub je obiskoval tako višji kot nižji razred. Prepričal jo je naj zapoje in je dal vzdevek, ki bi ga imela za vse življenje »La Môme Piaf« – Mali Vrabček. Istega leta je Edith tudi izdala svojo prvo ploščo. Kmalu zatem je bil Leplée umorjen, Edith pa je bila obtožena sokrivde, a so jo oprostili.

Leta 1940 ji je Jean Cocteau napisal uspešnico Le Bel Indifférent in kmalu je spoznala znane osebnosti, kot sta igralec Maurice Chevalier in pesnik Jacquet Borgeat. Sama je napisala besedilo za večino pesmi in sodelovala s skladatelji pri melodiji.

Njena pesem La vie en rose je bila napisana med nemško okupacijo Pariza v drugi svetovni vojni. Med vojno je bila njena kariera zelo uspešna in povpraševanje zelo veliko. S petjem za Nemce na visokih položajih si je prislužila pravico, da se je slikala s francoskimi vojnimi ujetniki za navidezno povečanje morale. Ko so ujetniki dobili slike so jih lahko uporabili kot načrte za pobeg. Edith je med vojno zelo pomagala Francoskemu odporu in je tako rešila mnogo življenj. Po koncu vojne je imela turneje po Evropi, ZDA, in Južni Ameriki ter tako postala mednarodno priznana osebnost.

Velika ljubezen njenega življenja je bil Marcel Cerdan, a je umrl v letalski nesreči leta 1949, ko ga je Edith, da bi se čimprej spet videla, poslala na letalo, čeprav ni maral letenja. Poročila se je dvakrat. Njen prvi mož je bil Jacques Pills, poročila sta se leta 1952, ločila pa 1956, drugi mož pa je bil Theophanis Lamboukas, tudi znan kot Théo Sarapo, bil je kar dvajset let mlajši od nje, poročila pa sta se leta 1962.

Edith je imela tudi hčerko Marcelle, ki je umrla v svojem drugem letu (1935). Oče tega otroka je bil Louis Dupont. Leta 1951 je doživela prometno nesrečo in postala odvisna od morfija. V dvorani Paris Olympia je bila prvič deležna slave in tam je tudi imela nepozabni koncert, le nekaj mesecev pred smrtjo. V začetku leta 1963 je Edith posnela svojo zadnjo pesem, L'homme de Berlin.

Ko je dopolnila 47 let, je Edith Piaf umrla za rakom 11. oktobra 1963 v kraju Plascassier v bližini bolj znanega Cannesa na francoski Azurni obali, na isti dan je umrl tudi njen prijatelj Jean Cocteau.

Pokopali so jo na pokopališču Pere Lachaise v Parizu. Na njen pogreb je prišlo več kot 40.000 ljudi, stotisoči pa so žalovali na ulicah Pariza. Charles Aznavour, ki je svojo pevsko kariero začel v sodelovanju z Edith, se spominja, da je bil čas njenega pogreba edini primer po koncu 2. svetovne vojne, ko je bil na pariških ulicah ves promet zaustavljen.

Še danes se je spominjamo kot največje francoske pevke vseh časov, njeno življenje pa je bilo polno nasprotij: na eni strani znana pevka, na drugi pa je živela tragično osebno življenje, prav tako pa njeni drobni postavi na odru nasprotuje veličastna moč njenega glasu, s katerim si je zaslužila vzdevek Pariški vrabček.

(povzeto po Wikipedia)

Film me je prevzel ... moram priznati Roku imel je prav ... fantastično režiran in res prikaže vse dobre in slabe strani življenja pevke katere glas je zaznamoval tisto obdobje in tisti čas. Ne cedita se povsod le med in mleko ... tudi njej v življenju vsekakor ni bilo lahko ... film je tak, da ga prav vsi gledalci zagotovo nebi sprejeli z navdušenjem ... pravzaprav sem prepičan v nekaj ... ali se fimu odrečeš po prve pol ure in enostavno rečeš to ni zame ... ali pa te potegne in pogledal ga boš z navdušenjem prav vsako minuto. Res je dobro vsaj kdaj pa kdaj pogledati kakšen film, ki ni hollywoodska produkcija ... veliko več globine ... veliko več resnice ... veliko več filma ... kot tisto kar prihaja iz onkraj luže ... ne bom rekel morate ga videti ... tudi ne bom rekel ne glejte ga ... če pa se boste odločili ... ga glejte s srcem ... kajti le tako ga boste mogoče vsaj nekateri razumeli ...

Edith Piaf je bila in bo ostala vrjetno največja šansonjerka vseh časov ... po naslovih jih sicer večinoma ne poznamo ... a ko zaslišite katero izmed njenih pesmi boste takoj vedeli ... da je to nekaj kar ste že slišali ... dve pesmi sta povezani že zgoraj a ostaja jih še nekaj ... recimo ... L'Hymne à l'amour ... ali pa ... Milord ... Padam Padam ... odličen film pa se zaključi z meni najljubšo pesmijo ... ki jo z vami deli v celoti ...

Edith Piaf - Non, je ne regrette rien

Non, rien de rien
Non, je ne regrette rien
Ni le bien qu'on m'a fait
Ni le mal; tout ça m'est bien égal !

Non, rien de rien
Non, je ne regrette rien
C'est payé, balayé, oublié
Je me fous du passé !

Avec mes souvenirs
J'ai allumé le feu
Mes chagrins, mes plaisirs
Je n'ai plus besoin d'eux !

Balayées les amours
Et tous leurs trémolos
Balayés pour toujours
Je repars à zéro

Non, rien de rien
Non, je ne regrette rien
Ni le bien qu'on m'a fait
Ni le mal; tout ça m'est bien égal !

Non, rien de rien
Non, je ne regrette rien
Car ma vie, car mes joies
Aujourd'hui, ça commence avec toi!

... pa še poizkus prevoda v slovenščino ... nismo vsi ravno tekoči v francoščini ...

Edith Piaf – Ničesar ne obžalujem

Ne, ničesar!
Ne, ničesar ne obžalujem!
Ne dobrega kar zgodilo se mi je,
Ne slabega kar doživela sem.
Meni je danes vse isto!

Ne, ničesar!
Ne, ničesar ne obžalujem!
Vse je bilo poplačano,
pometeno stran,
pozabljeno.
Ni mi mar za preteklost!

S svojimi spomini,
prižgala sem ogenj!
Moja razočaranja, moji užitki,
ne potrebujem jih več!

Pometeni so stran vsi moji ljubimci,
skupaj s trepetom,
pometeni za vedno!
Začenjam iz nič!

Ne, ničesar!
Ne, ničesar ne obžalujem!
Ne dobrega kar zgodilo se mi je,
Ne slabega kar doživela sem.
Meni je danes vse isto!

Ne, ničesar!
Ne, ničesar ne obžalujem!
Ker danes življenje moje,
moje veselje,
danes,začne se s teboj!

Sicer nimam navade ... a vseeno na koncu še ena misel ... Edith Piaf je živela težko mladost ... potem doživela svetovno slavo ... ampak sprašujem se ali je bila kdaj zares srečna? Ravno v povezavi s tem je ta zadnja pesem tako posebna ... tako odlična ... včasih je potrebno odrezati vez s preteklostjo ... da se lahko rodi prihodnost ... in z prihodnostjo nova ... drugačna sreča ...

Do naslednjič ... živite življenje v rožnatem ... Mitja

Suvereno

Enkrat letno gremo štirje prijatelji skupaj na golf z namenom igre po sistemu texas scramble. To pomeni, da igramo v dvojicah, letos smo spet seveda šli. Sicer prvotno niti ni bilo namenjeno, da bo to ta vikend ampak konec koncev se je tako izteklo. Lani smo to isto zganjali na igrišču v Mokricah, letos pa smo izbrali Moravce. Lanska tekma je bila zelo napeta, Ian in Jan proti meni in Luku, vse do zadnje luknje smo se lovili in preganjali, na zadnji luknji pa sta Ian in Jan uspela si priboriti zmago, za eno samo pičlo točko. Takrat smo šli na večerjo v restavracijo Debeluh v Brežicah in seveda poraženca sva morala plačati večerjo, kar nekaj časa smo se smejali na račun tiste pregrešno dobre a prav tako pregrešno drage večerje.

Letos so bili pogoji enaki, torej iste ekipe, isti sistem igre, poraženca plačata večerjo. Med vožnjo v Moravce smo se veselo zafrkavali in res je bilo sproščeno vzdušje, Jana sem vprašal koliko (od 18 lukenj) bosta zmagala letos, suvereno je rekel 14 ali 15 je najinih ostale so vajine, to bi seveda pomenilo močno zmago Jana in Iana in spet bi večerjo plačala midva z Lukom. Imeli smo dovolj časa pred začetkom, da smo še popili dve rundi potem pa na igrišče ... takoj na začetku smo dobili še dva avtomobilčka v zameno za štiri vozičke, kar se je izkazalo za fantastično odločitev kasneje med igro ... pa smo začeli, prva luknja izenačeno, drugo sva dobila midva z Lukom, tudi tretjo in četrto ... tri točke prednosti po samo štirih luknjah ... sanjsko ... potem je forma padla in Jan in Ian sta naju ujela na samo točko prednosti, med tem je Jan na četrti luknji udaril nabljižje zastavici, Luka pa na deveti najdlje ... tako, da v teh dveh segmentih smo bili povsem poravnani ... ob polčasu torej na deveti luknji sva vodila za tri ... deseta luknja se je iztekla po načrtih in vodila sva že za štiri ... potem pa se je vreme v nekaj minutah spremenilov v katastrofo ... rutinirano smo pokrili palice in se oblekli v jakne, pogledovali v nebo ali bodo zaradi grmenja prekinili igro ali ne ... potem se je ulilo ... resno ulilo ... skupaj z vetrom je bilo skoraj neznosno ... za nekaj trenutkov smo postali ... avtomobilčka smo obrnili proti dežju in se stiskali pod stehama ... ja vsekakor takrat smo vedeli, da bi brez avtomobilčka že zdavnaj pobegnili iz igrišča ... po dobre pol ure se je vreme umirilo in čeprav nekoliko mokri smo nadaljevali ... končni rezultat po 18 odigranih luknjah ... 10 dobljenih lukenj zame in Luka, 2 dobljeni luknji za Jana in Iana in pa 6 lukenj odigranih izenačeno ... smejalo se nama je z Lukom do ušes ... vedela sva kaj to pomeni ... večerja bo še toliko bolj teknila ker bo zastonj ... :) ... zmagala sva suvereno ... in letos se bova midva lahko sladko nasmihala na ta račun celo leto ... ne dvomim, da bo drugo leto spet zanimivo ... :)

Iz igrišča pa v gostišče Rajh pri Murski Soboti ... tam sva pred časom že enkrat jedla sama z Ianom ... fantastično ... toplo priporočam ... res prave domače jedi pripravljene z veliko strasti in dobrega okusa ... postrežene tako kot se reče ... aperitiv ... predjed ... juha ... glavna jed ... priloga ... solata ... sladica ... prav z vsem so pozitivno presenetili ... in večerna debata je bila več kot prijetna ... v družbi pravih prijateljev ob dobri hrani ... pa še brezplačno ... ei pa kaj bi hotel več ...

Ko smo se dodobra najedli ... in ko sta poraženca s kislimi obrazi plačala račun ... ne vem koliko je bil a zagotovo ne malo ... smo šli ... proti Mariboru ... lani se je tudi na poti domov zavleklo ... in letos ni kazalo nič bolje ... najprej v Niagaro ... potem k Anji v Pohorje pub ... pa še v Tacosa ... prava turneja ... domov smo prišli sredi noči ... šele nekaj čez pol drugo uro zjutraj ... ampak bilo je ... suvereno ... suverena zmaga ... in odličen dan z nepozabnim večerom ... :)