Nekaj časa je DVD že ležal na moji mizi ... enostavno ni bilo časa ga pogledati ... včeraj pa sem po polnem dnevu sklenil, da je čas, da se ta DVD znajde v predvajalniku in da ga pogledam ... gre za film manj znanega francoskega režiserja Oliverja Dahana, ki mi ga je priporočil prijatelj ... naslov filma seveda ... Življene v rožnatem ...
Gre za življensko zgodbo svetovno priznane francoske šansonierke Edith Piaf rojene pod pravim imenom Édith Giovanna Gassion, 19. december 1915 v Parizu. Njen oče je bil Louis-Alphonse, mama pa Italijanka Annetta Giovanna Maillard. Vzgojila jo je babica, očetova mama, ki je vodila javno hišo v Normandiji, saj jo je mama zapustila. Zaradi vnetja roženice je mala Edith skoraj oslepela, vendar je čudežno ozdravela potem, ko so babičine prostitutke skupaj z njo romale na grob sv. Terezije v Lisieux. Zatem je nekaj časa živela z očetom, ki je rad popival, zapustila pa ga je pri šestnajstih, da bi postala ulična pevka v Parizu.
Leta 1935 jo je odkril lastnik nočnega lokala Louis Leplée, čigar klub je obiskoval tako višji kot nižji razred. Prepričal jo je naj zapoje in je dal vzdevek, ki bi ga imela za vse življenje »La Môme Piaf« – Mali Vrabček. Istega leta je Edith tudi izdala svojo prvo ploščo. Kmalu zatem je bil Leplée umorjen, Edith pa je bila obtožena sokrivde, a so jo oprostili.
Leta 1940 ji je Jean Cocteau napisal uspešnico Le Bel Indifférent in kmalu je spoznala znane osebnosti, kot sta igralec Maurice Chevalier in pesnik Jacquet Borgeat. Sama je napisala besedilo za večino pesmi in sodelovala s skladatelji pri melodiji.
Njena pesem La vie en rose je bila napisana med nemško okupacijo Pariza v drugi svetovni vojni. Med vojno je bila njena kariera zelo uspešna in povpraševanje zelo veliko. S petjem za Nemce na visokih položajih si je prislužila pravico, da se je slikala s francoskimi vojnimi ujetniki za navidezno povečanje morale. Ko so ujetniki dobili slike so jih lahko uporabili kot načrte za pobeg. Edith je med vojno zelo pomagala Francoskemu odporu in je tako rešila mnogo življenj. Po koncu vojne je imela turneje po Evropi, ZDA, in Južni Ameriki ter tako postala mednarodno priznana osebnost.
Velika ljubezen njenega življenja je bil Marcel Cerdan, a je umrl v letalski nesreči leta 1949, ko ga je Edith, da bi se čimprej spet videla, poslala na letalo, čeprav ni maral letenja. Poročila se je dvakrat. Njen prvi mož je bil Jacques Pills, poročila sta se leta 1952, ločila pa 1956, drugi mož pa je bil Theophanis Lamboukas, tudi znan kot Théo Sarapo, bil je kar dvajset let mlajši od nje, poročila pa sta se leta 1962.
Edith je imela tudi hčerko Marcelle, ki je umrla v svojem drugem letu (1935). Oče tega otroka je bil Louis Dupont. Leta 1951 je doživela prometno nesrečo in postala odvisna od morfija. V dvorani Paris Olympia je bila prvič deležna slave in tam je tudi imela nepozabni koncert, le nekaj mesecev pred smrtjo. V začetku leta 1963 je Edith posnela svojo zadnjo pesem, L'homme de Berlin.
Ko je dopolnila 47 let, je Edith Piaf umrla za rakom 11. oktobra 1963 v kraju Plascassier v bližini bolj znanega Cannesa na francoski Azurni obali, na isti dan je umrl tudi njen prijatelj Jean Cocteau.
Pokopali so jo na pokopališču Pere Lachaise v Parizu. Na njen pogreb je prišlo več kot 40.000 ljudi, stotisoči pa so žalovali na ulicah Pariza. Charles Aznavour, ki je svojo pevsko kariero začel v sodelovanju z Edith, se spominja, da je bil čas njenega pogreba edini primer po koncu 2. svetovne vojne, ko je bil na pariških ulicah ves promet zaustavljen.
Še danes se je spominjamo kot največje francoske pevke vseh časov, njeno življenje pa je bilo polno nasprotij: na eni strani znana pevka, na drugi pa je živela tragično osebno življenje, prav tako pa njeni drobni postavi na odru nasprotuje veličastna moč njenega glasu, s katerim si je zaslužila vzdevek Pariški vrabček.
(povzeto po Wikipedia)
Gre za življensko zgodbo svetovno priznane francoske šansonierke Edith Piaf rojene pod pravim imenom Édith Giovanna Gassion, 19. december 1915 v Parizu. Njen oče je bil Louis-Alphonse, mama pa Italijanka Annetta Giovanna Maillard. Vzgojila jo je babica, očetova mama, ki je vodila javno hišo v Normandiji, saj jo je mama zapustila. Zaradi vnetja roženice je mala Edith skoraj oslepela, vendar je čudežno ozdravela potem, ko so babičine prostitutke skupaj z njo romale na grob sv. Terezije v Lisieux. Zatem je nekaj časa živela z očetom, ki je rad popival, zapustila pa ga je pri šestnajstih, da bi postala ulična pevka v Parizu.
Leta 1935 jo je odkril lastnik nočnega lokala Louis Leplée, čigar klub je obiskoval tako višji kot nižji razred. Prepričal jo je naj zapoje in je dal vzdevek, ki bi ga imela za vse življenje »La Môme Piaf« – Mali Vrabček. Istega leta je Edith tudi izdala svojo prvo ploščo. Kmalu zatem je bil Leplée umorjen, Edith pa je bila obtožena sokrivde, a so jo oprostili.
Leta 1940 ji je Jean Cocteau napisal uspešnico Le Bel Indifférent in kmalu je spoznala znane osebnosti, kot sta igralec Maurice Chevalier in pesnik Jacquet Borgeat. Sama je napisala besedilo za večino pesmi in sodelovala s skladatelji pri melodiji.
Njena pesem La vie en rose je bila napisana med nemško okupacijo Pariza v drugi svetovni vojni. Med vojno je bila njena kariera zelo uspešna in povpraševanje zelo veliko. S petjem za Nemce na visokih položajih si je prislužila pravico, da se je slikala s francoskimi vojnimi ujetniki za navidezno povečanje morale. Ko so ujetniki dobili slike so jih lahko uporabili kot načrte za pobeg. Edith je med vojno zelo pomagala Francoskemu odporu in je tako rešila mnogo življenj. Po koncu vojne je imela turneje po Evropi, ZDA, in Južni Ameriki ter tako postala mednarodno priznana osebnost.
Velika ljubezen njenega življenja je bil Marcel Cerdan, a je umrl v letalski nesreči leta 1949, ko ga je Edith, da bi se čimprej spet videla, poslala na letalo, čeprav ni maral letenja. Poročila se je dvakrat. Njen prvi mož je bil Jacques Pills, poročila sta se leta 1952, ločila pa 1956, drugi mož pa je bil Theophanis Lamboukas, tudi znan kot Théo Sarapo, bil je kar dvajset let mlajši od nje, poročila pa sta se leta 1962.
Edith je imela tudi hčerko Marcelle, ki je umrla v svojem drugem letu (1935). Oče tega otroka je bil Louis Dupont. Leta 1951 je doživela prometno nesrečo in postala odvisna od morfija. V dvorani Paris Olympia je bila prvič deležna slave in tam je tudi imela nepozabni koncert, le nekaj mesecev pred smrtjo. V začetku leta 1963 je Edith posnela svojo zadnjo pesem, L'homme de Berlin.
Ko je dopolnila 47 let, je Edith Piaf umrla za rakom 11. oktobra 1963 v kraju Plascassier v bližini bolj znanega Cannesa na francoski Azurni obali, na isti dan je umrl tudi njen prijatelj Jean Cocteau.
Pokopali so jo na pokopališču Pere Lachaise v Parizu. Na njen pogreb je prišlo več kot 40.000 ljudi, stotisoči pa so žalovali na ulicah Pariza. Charles Aznavour, ki je svojo pevsko kariero začel v sodelovanju z Edith, se spominja, da je bil čas njenega pogreba edini primer po koncu 2. svetovne vojne, ko je bil na pariških ulicah ves promet zaustavljen.
Še danes se je spominjamo kot največje francoske pevke vseh časov, njeno življenje pa je bilo polno nasprotij: na eni strani znana pevka, na drugi pa je živela tragično osebno življenje, prav tako pa njeni drobni postavi na odru nasprotuje veličastna moč njenega glasu, s katerim si je zaslužila vzdevek Pariški vrabček.
(povzeto po Wikipedia)
Film me je prevzel ... moram priznati Roku imel je prav ... fantastično režiran in res prikaže vse dobre in slabe strani življenja pevke katere glas je zaznamoval tisto obdobje in tisti čas. Ne cedita se povsod le med in mleko ... tudi njej v življenju vsekakor ni bilo lahko ... film je tak, da ga prav vsi gledalci zagotovo nebi sprejeli z navdušenjem ... pravzaprav sem prepičan v nekaj ... ali se fimu odrečeš po prve pol ure in enostavno rečeš to ni zame ... ali pa te potegne in pogledal ga boš z navdušenjem prav vsako minuto. Res je dobro vsaj kdaj pa kdaj pogledati kakšen film, ki ni hollywoodska produkcija ... veliko več globine ... veliko več resnice ... veliko več filma ... kot tisto kar prihaja iz onkraj luže ... ne bom rekel morate ga videti ... tudi ne bom rekel ne glejte ga ... če pa se boste odločili ... ga glejte s srcem ... kajti le tako ga boste mogoče vsaj nekateri razumeli ...
Edith Piaf je bila in bo ostala vrjetno največja šansonjerka vseh časov ... po naslovih jih sicer večinoma ne poznamo ... a ko zaslišite katero izmed njenih pesmi boste takoj vedeli ... da je to nekaj kar ste že slišali ... dve pesmi sta povezani že zgoraj a ostaja jih še nekaj ... recimo ... L'Hymne à l'amour ... ali pa ... Milord ... Padam Padam ... odličen film pa se zaključi z meni najljubšo pesmijo ... ki jo z vami deli v celoti ...
Edith Piaf je bila in bo ostala vrjetno največja šansonjerka vseh časov ... po naslovih jih sicer večinoma ne poznamo ... a ko zaslišite katero izmed njenih pesmi boste takoj vedeli ... da je to nekaj kar ste že slišali ... dve pesmi sta povezani že zgoraj a ostaja jih še nekaj ... recimo ... L'Hymne à l'amour ... ali pa ... Milord ... Padam Padam ... odličen film pa se zaključi z meni najljubšo pesmijo ... ki jo z vami deli v celoti ...
Edith Piaf - Non, je ne regrette rien
Non, rien de rien
Non, je ne regrette rien
Ni le bien qu'on m'a fait
Ni le mal; tout ça m'est bien égal !
Non, rien de rien
Non, je ne regrette rien
C'est payé, balayé, oublié
Je me fous du passé !
Avec mes souvenirs
J'ai allumé le feu
Mes chagrins, mes plaisirs
Je n'ai plus besoin d'eux !
Balayées les amours
Et tous leurs trémolos
Balayés pour toujours
Je repars à zéro
Non, rien de rien
Non, je ne regrette rien
Ni le bien qu'on m'a fait
Ni le mal; tout ça m'est bien égal !
Non, rien de rien
Non, je ne regrette rien
Car ma vie, car mes joies
Aujourd'hui, ça commence avec toi!
... pa še poizkus prevoda v slovenščino ... nismo vsi ravno tekoči v francoščini ...
Edith Piaf – Ničesar ne obžalujem
Ne, ničesar!
Ne, ničesar ne obžalujem!
Ne dobrega kar zgodilo se mi je,
Ne slabega kar doživela sem.
Meni je danes vse isto!
Ne, ničesar!
Ne, ničesar ne obžalujem!
Vse je bilo poplačano,
pometeno stran,
pozabljeno.
Ni mi mar za preteklost!
S svojimi spomini,
prižgala sem ogenj!
Moja razočaranja, moji užitki,
ne potrebujem jih več!
Pometeni so stran vsi moji ljubimci,
skupaj s trepetom,
pometeni za vedno!
Začenjam iz nič!
Ne, ničesar!
Ne, ničesar ne obžalujem!
Ne dobrega kar zgodilo se mi je,
Ne slabega kar doživela sem.
Meni je danes vse isto!
Ne, ničesar!
Ne, ničesar ne obžalujem!
Ker danes življenje moje,
moje veselje,
danes,začne se s teboj!
Non, rien de rien
Non, je ne regrette rien
Ni le bien qu'on m'a fait
Ni le mal; tout ça m'est bien égal !
Non, rien de rien
Non, je ne regrette rien
C'est payé, balayé, oublié
Je me fous du passé !
Avec mes souvenirs
J'ai allumé le feu
Mes chagrins, mes plaisirs
Je n'ai plus besoin d'eux !
Balayées les amours
Et tous leurs trémolos
Balayés pour toujours
Je repars à zéro
Non, rien de rien
Non, je ne regrette rien
Ni le bien qu'on m'a fait
Ni le mal; tout ça m'est bien égal !
Non, rien de rien
Non, je ne regrette rien
Car ma vie, car mes joies
Aujourd'hui, ça commence avec toi!
... pa še poizkus prevoda v slovenščino ... nismo vsi ravno tekoči v francoščini ...
Edith Piaf – Ničesar ne obžalujem
Ne, ničesar!
Ne, ničesar ne obžalujem!
Ne dobrega kar zgodilo se mi je,
Ne slabega kar doživela sem.
Meni je danes vse isto!
Ne, ničesar!
Ne, ničesar ne obžalujem!
Vse je bilo poplačano,
pometeno stran,
pozabljeno.
Ni mi mar za preteklost!
S svojimi spomini,
prižgala sem ogenj!
Moja razočaranja, moji užitki,
ne potrebujem jih več!
Pometeni so stran vsi moji ljubimci,
skupaj s trepetom,
pometeni za vedno!
Začenjam iz nič!
Ne, ničesar!
Ne, ničesar ne obžalujem!
Ne dobrega kar zgodilo se mi je,
Ne slabega kar doživela sem.
Meni je danes vse isto!
Ne, ničesar!
Ne, ničesar ne obžalujem!
Ker danes življenje moje,
moje veselje,
danes,začne se s teboj!
Sicer nimam navade ... a vseeno na koncu še ena misel ... Edith Piaf je živela težko mladost ... potem doživela svetovno slavo ... ampak sprašujem se ali je bila kdaj zares srečna? Ravno v povezavi s tem je ta zadnja pesem tako posebna ... tako odlična ... včasih je potrebno odrezati vez s preteklostjo ... da se lahko rodi prihodnost ... in z prihodnostjo nova ... drugačna sreča ...
Do naslednjič ... živite življenje v rožnatem ... Mitja
Do naslednjič ... živite življenje v rožnatem ... Mitja
2 komentarja:
všeč
Tudi jaz sem si v soboto na Tv SLO1 pogledala film in bila očarana, objokana. Hvala za prevod pesmi, ki mi je bila najbolj ljuba in me je najbolj ganila- našla sem se v njej.
Posebna ženska tistega časa in jaz sem jo čutila kot NE srečno žensko, dekle, otroka. Saj so bili veseli trenutki, a to so LE trenutki.
Lep pozdrav, Zvezda
Objavite komentar