nedelja, 30. januar 2011

Sankanje na Starem vrhu

Jure je praznoval rojstni dan že v začetku decembra a ni bilo pravega časa za praznovanje ... ta vikend pa smo se dopravili ... rezerviral je sankanje na Starem vrhu pri Škofji Loki ... pa smo rezervirali še kombi in se naložili ... kljub temu, da je bilo sankanje šele zvečer je Aleš vztrajal pri tem, da krenemo že dopoldne ... okey priznam ni mi pasalo, ker sem se resno spraševal kaj za vraga bomo počeli ... pa sem uzel s seboj ... fotoaparat ... knjigo ... ipod ... tarok karte ... sem si rekel pa bo kar bo ... iz Celja proti Ljubljani je na Lukovici nastala prva skupinska fotografija ...
... ekipa na poti ...
p.s. hvala bogu za daljinski sprožilec na fotoaparatu in tisto kanto ki je služila za stojalo :P

Pred Ljubljano se z Alešem spogledava ... on je vozil ... jaz pa ei a gremo čez Ljubljano in nardimo voden ogled mesta ... okey pa smo šli ... čez Vič v mesto, mimo serije fakultet ... pa Križank ... in potem na grad ... ostali so se veselo zabavali jaz pa sem skušal čimbolj resno odvoditi našo prestolnico ... na gradu parkiramo in gremo na ogled zunanjosti ... v petkotnem stoplu, ki je nekoč služil za glavni vhod je nastala naslednja slika ...

... neka umetniška skulptura v petkotnem stoplu ...

Grad je bil prav prijeten ... malo levo malo desno in ker sem bil že mnogokrat tam, nekajkrat tudi s skupino sem jih popeljal tudi po kotičkih, ki jih niso poznali ... no v kapelici je nastala naslednja slika ...

... ja sej vem hudo "pobožne" prijatelje mam =) ...

Iz gradu malo po mestu ... kar s kombijem potem pa seveda kam drugam kot v Tivoli ... na horsburger jasno ... od tam naprej po mestu levo desno in potem smo nekako zaključili vožnjo pri Stožicah ... od tam proti Kranju ... od Celja do Kranja ... z vsemi postanki, malicami in ogledi debele 4 ure ... krasno ... na Stari Vrh smo prišli okoli treh popoldan ... seveda smo poklicali in rezervirali sankanje ampak nesporazum je bil, da smo mi mislil da je ob petih popoldne oni pa so nas načrtovali ob sedmih zvečer ... hmm še dobro, da smo zapravili cel kup časa na poti ... iz nahrbtnika potegnem karte in potem smo igrali ... tukaj v tej prijetni restavraciji ob vznožju smučišča in sankališča, ki nas je čakalo ...

... prijetno domovanje sobotnega popoldneva ...

Karte so nam krajšale čas ... dovolj ga je bilo, da smo Markota kar naučili igrati tarok ... vsaj tako na približno ... ure so minevale mi smo se prav prijetno zabavali in ob 19h smo krenili na sankanje ... nihče izmed nas še ni sankal tukaj na Starem vrhu ... nismo vedeli kako zadeva izgleda ... vse so nam lepo razložili nas opremili ... čelada ... čelka (lučka za na glavo :P) in sanke seveda ... 1 ura časa kar je dovolj za tri spuste ... gremo gor s sedežnico ... noro edina slovenska šestsedežnica z ogrevanimi sedišči ... vožnja je bila super ... spust še boljši ... prvi del proge je relativno odprt ... dosegaš tudi precejšnje hitrosti ... potem se začnejo pa ostri s ovinki ... prvi del dober ... drugi preveč oster ... z lesenimi deskami so preprečevali padce iz proge ... na prvi vožnji je to še nekako šlo ... na drugi pa so že prvi sankači podrli tiste ograje ... ampak nismo se mogli upreti vožnji še v tretje ... še dobro, da smo staratali takoj na začetku, enostavno je bila že po tretji vožnji proga ... ta je mimogrede kvalitetno adrenalinska ... čisto razrita ... po končanem sankanju preoblačenje in vožnja proti domu ... postanek pri Alešu kjer smo nadaljevali še dolgo v noč ... odlična zabava je bila ... to bomo ponovili!

Kaj pa drugače ... ma delamo delamo ... gužva skos ... o tem v kakšni drugi objavi ... glede na to da je neki slikc pa tut nebo dans pesmice ... pa drugič ane ... namaste!

torek, 25. januar 2011

Sej sem vedu, da letos nebom tako priden z objavami ... pa ne, da se mi ne da ... ampak enostavno včasih tudi ne vem kaj bi napisal ... preteklih nekaj dni se je kar veselo dogajalo ... to da bom letos sodeloval pri vajah na fakulteti v Celju sem vedel že nekaj časa ... pravzaprav od poletja ... najprej je bilo sicer načrtovano, da bo izvedba predmeta šele med marcem in junijem ... sedaj se bo vse odvilo med januarjem in marcem ... pa iskreno mi tako ali tako bolj odgovarja tole ... vse namreč kaže na to, da bom še leto dni preživel ob vodenju ... oziroma, da bom zagriznil še v novo sezono vodenja ... pa čeprav iskreno si že kar nekaj časa želim, da nebi bil odvisen finančno le od tega in da bi lahko bilo vodenje nazaj le dopolnilna dejavnost ... stvar užitka kot je bilo nekoč ... takrat mi je bilo lepše ... ampak ja ... iskanje službe v tem obdobju je kot iskanje igle v kopici sena ... ja ja sej vem ... seno skuriš med pepelom jo je lažje najt ... pa vam dam izziv ... kaj pa če je igla lesena in bo zgorela ... hah ... potem je že težje ... kakorkoli ... vrjetno bom vseeno šel po poti, ki predstavlja alternativo ... pa bo kar bo ... disertacija napreduje ... počasi a napreduje ... predvsem moram sedaj dobiti še kakšno družbo, ki bi bila pripravljena izpeljati anketiranje ... vsaj še nekje 100 do 150 rešenih anket bi bilo več kot dobrodošlih ... upam da bo ... uspešno sem zaključil anketiranje že v nekaj podjetjih ... zbrani podatki so dobri in veselim se analiziranja ... tudi preurejanje teorije je vse bližje željenemu koncu ... upam, da bo novi način pravi ... in da bomo šli lahko naprej ... danes sem izpeljal prve vaje na MFDPŠ ... zadovoljen sem s tistim, kar smo opravili ... mislim, da so tudi študentje ... danes je bilo še nekaj začetne zmedenosti ... ampak mislim, da bo vse to šlo mimo in da bomo super zalaufali ... lepih še šest torkov bo ...

Skratka ... dogaja se ... grem naprej ... nekako tako kot poje ta pesem ... kdor hoče z mano naj se prdidruži ... kdor ostaja zadaj pa naj ostane tam ... vsekakor ... namaste!!!


MI2 - BREZ OBŽALOVANJ


Kdaj si zadnjič šel narobe
v prepričanju, da stopaš prav?
Kdaj z najboljšimi nameni
slepil, lagal in goljufal?

Vrni ves dolg in plačaj obresti,
na vsak prehojen korak.

Brez obžalovanj,
na križišču sanj,
brez objokovanj,
na križišču sanj.

Kdaj si nazadnje stisnil zobe,
namesto da bi zakričal?
Kdaj prehitro dvignil roke
in se že vnaprej predal?

Pljuni na vraže, pogasi grmado,
odženi se s tal.

Brez obžalovanj,
na križišču sanj,
brez objokovanj,
na križišču sanj.

Včasih pa, lahko priznaš,
se potegneš čisto vase,
pustiš, da mah oči prerase
in za trenutek kar umreš.

Takrat, ko naprej ne znaš
in ne verjameš v nove čase,
drži se in pazi nase …

Brez obžalovanj,
na križišču sanj,
brez objokovanj,
na križišču sanj.

sobota, 15. januar 2011

Na sprehodu

Ko se pojavi takšen dan, kot je današnji se je težko zadržati v stanovanju ... že vremenoslovci so napovedovali lepo vreme in priznam kar upal sem, da bo napoved zdržala ... zjutraj sem se prebudil v sončno jutro ... po nekaj opravkih me je vedno bolj vleklo ven ... najprej v Špar v šoping potem pa sem samo še pograbil fotoaparat in odšel ven ... spet ob Savinji ... najprej sem celo razmišljal, da bi se odpravil kam drugam ... ampak vedel sem, da moram izkoristiti sonce ... nastalo je nekaj lepih fotografij ... vseh seveda ne morem deliti, spodaj pa jih je nekaj takšnih ki so mi res všečne ... moram reči, da mi fotografija vedno bolj priraste k srcu ... še vedno pa nekako najraje slikam naravo ... najraje tudi grem sam ... s svojimi mislimi in fotoaparatom ... iskanje motiva je tako večji izziv ... tudi raznolikost motivov je tako večja ... ne rečem z veseljem vzamem tudi koga zravne ... potem je ponavadi ta oseba moj motiv ... prav posebno mesto imajo živali ... danes jih je bilo presenetljivo malo ... a vseeno bilo je lepo ... a danes sem bil sam ... s svojimi mislimi ... veliko se dogaja v zadnjem času ... nekatere boljše in nekatere slabše stvari ... vseeno pa upam na najboljše ...

... tako brez filozofije ... poglejte slikce ... pokomentirajte ... pa namaste seveda!


... sončna zima v Celju ...


... svoboda ...


... Savinja ...


... umirjena reka ...


... avtoportret ...

sreda, 12. januar 2011

Življenja krog

Rojstvo, življenje, smrt ... to je življenja krog ... včasih se sprašujem, če se zavedamo svojega življenja ... kaj pomeni ... kaj nam pomenijo domači ... prijatelji ... znanci ... jim dovolj pogosto povemo, da jih imamo radi? Kaj povemo, jim tudi pokažemo? Vsekakor v življenju vedno naletimo na vzpone in padce ... na lepe in težke trenutke ... a moramo naprej ... moramo živeti ... ker življenje je vredno živeti, ga zajemati, s polno žlico ... uživati, ljubiti ...

Danes nebo pesmi ... tudi zapis je bil kratek ... nekateri veste zakaj drugi mogoče ne ... je pa tu spodaj vsebina emaila, ki sem ga prejel danes ... načeloma nisem ljubitelj posredovanih sporočil ... a tu in tam se najde zagotovo kakšno dobro ... in to je ... preberite ga ... spodaj je tudi avtor ... jaz pa sem si danes obljubil, da bom tistim, ki jih imam rad to večkrat povedal ... tudi pokazal ...

Namaste prijatelji, znanci, neznanci ...

KO SEM SE ZAČEL RESNIČNO IMETI RAD


Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti
na pravem mestu in v pravem času,
in da je vse kar se dogaja pravilno –
od takrat dalje sem lahko miren.

Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem lahko spoznal, da so čustvena bolečina in trpljenje
za mene samo opozorila, da živim v nasprotju z lastno resnico.

Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem
in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.

Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem si prenehal krasti prosti čas,
in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.
Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,
tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu,
na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.

Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se osvobodil vsega, kar ni bilo zdravo zame,
od jedi, ljudi, stvari, situacij
in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje, proč od samega sebe.

Na začetku sem to imenoval „zdravi egoizem“,
a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem prenehal imeti vedno prav,
tako sem bil manj v zmoti.

Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se odrekel življenju v preteklosti,
in da skrbim glede prihodnosti.
Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.

Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.
Ko pa sem spet našel moči svojega srca,
je razum dobil pomembnega partnerja.

To vez danes imenujem MODROST SRCA.

Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,
konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,
ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj
in nastanejo novi svetovi.

Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.


Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan.

sobota, 1. januar 2011

Obračun leta 2010

Staro leto se je poslovilo, 2011 sem pričakal po spletu naključji doma ... sedaj je čas za obračun leta 2010 ... kar lepo po mesecih ...

Januar ... označil bi ga lahko z čakanjem in rokometom ... to je bilo tudi to, nič posebnega spremljal sem predvsem evropsko prvenstvo v rokometu in čakal kaj se bo zgodilo z dispozicijo ...

Februar ... začelo se je z rojstnim dnevom ... nadaljevalo pa z intenzivnim spremljanjem olimpijskih iger v Vancouvru, noro sem si želel, da bi bil tam, pa ni šlo, finance niso dopuščale ... vsekakor sem bil tam v svojih mislih ... zagotovo najbolj nepozaben pa epski napor Petre Majdič ... nepozabno!

Marec ... zaključek olimpijskih iger, fotografski vikend na Golteh in neponovljivi Parni Valjak z Anjo v Ljubljani ...

April ... vse podrejeno 1. seminarju ... stresno a uspešno ... z manjšimi popravki vse uspelo ... gremo naprej ...

Maj ... najboljši prvomajski prazniki ... Dubaj ... Benetke ... London ... nepozabno ... noro ... fantastično ... potem še ena ponovitev Parnega Valjaka ... Anja je zafejkala ;)

Junij ... malo tu malo tam ... mesec je minil kot bi mignil ... ob koncu meseca so prišli moji Američani ... pogrešal sem jih že dolgo jih ni bilo ...

Julij ... prvi del meseca še z Američani ... potem na operacijo ... hvala bogu uspešno ... tudi okrevanje ... mesec je minil predvsem tiho :)

Avgust ... dopust s starši ... po dolgem času spet skupaj ... Normandija ... tako močna ... tako čustvena ... intenzivna ... skupaj z Fordijem je bilo kljub nekaj prepirom med nami čisto ok ... zagotovo se v Normandijo še vrnem ... preveč lepa je bila, da se nebi!

September ... Španija 4x ... čisto nepričakovano, v zadnji turi celo tako, da sem obstal v Barceloni ... letala ni bilo ... natančneje ni poletelo vsekakor pestro ...

Oktober ... Mandarine ... skoraj vsak vikend sem obiral mandarine po delti Neretve ... naporno a fenomenalno ...

November ... nekoliko več časa ... malo golfa ... malo pohajanja ... predvsem pa sprostitev ...

December ... presenečenje in končna odločitev, gremo v službo!

Plusi leta:
+ napredovanje na faxu ... tudi počasi se daleč pride ...
+ fotografija ... ko bi vsaj imel še več časa zanjo ...

Minusi leta:
- operacija glasilk
- še vedno nezaposlen

Splošna ocena leta: prav dobro (-4) :) ali za vse tiste na faksu prav dobro (-8) :-) :-) :-)

Leto, ki se je poslovilo je bilo dobro ... v prihodnjem upam, da se nekatere stvari postavijo na svojo mesto ... a ni lahko najti službo ... nekako bom že ...

Novoletne zaobljube:

1. Zaposlim se!
2. Nadaljujem s študijem!

Obračun opravljen, kaj reči ... lahko bi bilo bolje ... lahko tudi slabše ... gremo naprej ... pa bo kar bo!

Namaste!

Mitja