Sej sem vedu, da letos nebom tako priden z objavami ... pa ne, da se mi ne da ... ampak enostavno včasih tudi ne vem kaj bi napisal ... preteklih nekaj dni se je kar veselo dogajalo ... to da bom letos sodeloval pri vajah na fakulteti v Celju sem vedel že nekaj časa ... pravzaprav od poletja ... najprej je bilo sicer načrtovano, da bo izvedba predmeta šele med marcem in junijem ... sedaj se bo vse odvilo med januarjem in marcem ... pa iskreno mi tako ali tako bolj odgovarja tole ... vse namreč kaže na to, da bom še leto dni preživel ob vodenju ... oziroma, da bom zagriznil še v novo sezono vodenja ... pa čeprav iskreno si že kar nekaj časa želim, da nebi bil odvisen finančno le od tega in da bi lahko bilo vodenje nazaj le dopolnilna dejavnost ... stvar užitka kot je bilo nekoč ... takrat mi je bilo lepše ... ampak ja ... iskanje službe v tem obdobju je kot iskanje igle v kopici sena ... ja ja sej vem ... seno skuriš med pepelom jo je lažje najt ... pa vam dam izziv ... kaj pa če je igla lesena in bo zgorela ... hah ... potem je že težje ... kakorkoli ... vrjetno bom vseeno šel po poti, ki predstavlja alternativo ... pa bo kar bo ... disertacija napreduje ... počasi a napreduje ... predvsem moram sedaj dobiti še kakšno družbo, ki bi bila pripravljena izpeljati anketiranje ... vsaj še nekje 100 do 150 rešenih anket bi bilo več kot dobrodošlih ... upam da bo ... uspešno sem zaključil anketiranje že v nekaj podjetjih ... zbrani podatki so dobri in veselim se analiziranja ... tudi preurejanje teorije je vse bližje željenemu koncu ... upam, da bo novi način pravi ... in da bomo šli lahko naprej ... danes sem izpeljal prve vaje na MFDPŠ ... zadovoljen sem s tistim, kar smo opravili ... mislim, da so tudi študentje ... danes je bilo še nekaj začetne zmedenosti ... ampak mislim, da bo vse to šlo mimo in da bomo super zalaufali ... lepih še šest torkov bo ...

Skratka ... dogaja se ... grem naprej ... nekako tako kot poje ta pesem ... kdor hoče z mano naj se prdidruži ... kdor ostaja zadaj pa naj ostane tam ... vsekakor ... namaste!!!

MI2 - BREZ OBŽALOVANJ


Kdaj si zadnjič šel narobe
v prepričanju, da stopaš prav?
Kdaj z najboljšimi nameni
slepil, lagal in goljufal?

Vrni ves dolg in plačaj obresti,
na vsak prehojen korak.

Brez obžalovanj,
na križišču sanj,
brez objokovanj,
na križišču sanj.

Kdaj si nazadnje stisnil zobe,
namesto da bi zakričal?
Kdaj prehitro dvignil roke
in se že vnaprej predal?

Pljuni na vraže, pogasi grmado,
odženi se s tal.

Brez obžalovanj,
na križišču sanj,
brez objokovanj,
na križišču sanj.

Včasih pa, lahko priznaš,
se potegneš čisto vase,
pustiš, da mah oči prerase
in za trenutek kar umreš.

Takrat, ko naprej ne znaš
in ne verjameš v nove čase,
drži se in pazi nase …

Brez obžalovanj,
na križišču sanj,
brez objokovanj,
na križišču sanj.