Septembra bo uradno konec čez nekaj ur, zanimiv mesec je bil ni kaj reči, veliko se je dogajalo, uredil sem nekatere zadeve sam s sabo in preteklostjo, vesel sem, da je tako in neskončno hvaležen tebi, ki si mi pomagala preko tega ... ne vem če veš koliko mi pomeni vse to ... a upam, da čutiš ... ampak ja končno lahko rečem, da nisem samo obrnil strani, ampak sem zaprl neko knjigo, občutek je fantastičen. Na nek način bi lahko rekel, da je bil to mesec velikih korakov in velikih zaključkov, tudi študij počasi a vztrajno prihaja proti koncu, še nekaj mesecev bo sicer trajalo do čistega konca, a konec je blizu, čutim ga, to je tisto, za kar sem garal mesece in leta ... članek je poslan, naloga tudi, sedaj je čas, da drugi povedo, da drugi ocenijo, potem sledi še zadnji korak, z nekaj sreče se bo zgodilo še letos, vsekakor pa vsaj v prvih mesecih leta 2013, kar je sicer precej za planom a vseeno, cilj bo dosežen in to ja to je tisto glavno. Veliko se človek nauči na poti in vedno bolj vrjamem v to, da nas sama pot nauči veliko več, kot nas nauči nek dosežen cilj.
Čez nekaj ur prihaja oktober, naporen bo to mi je že sedaj presneto jasno ... vikendi bodo po večini preživeti v Dalmaciji ... spet bomo obirali mandarine, vsekakor bodo pestri in zanimivi vikendi, prvega začenjam s turo preko Bosne in Hercegovine, spet "moje" Sarajevo, mesto, ki me vedno znova očara in za katerega sem vedno znova jezen, da mi je pobegnilo poletje brez, da bi ga obiskal sam, tako za dušo, mesto je kljub težki zgodovini fantastično in spet tukaj se zaobljubim, da naslednje poletje ga obiščem, bomo videli če uspem :) ... pa seveda vedno prijetni obisk Mostarja, kjer bom srečal stare prijatelje, lokalne vodiče, s katerimi se poznamo že leta in sodelujemo več kot uspešno, veselim se, da bom spet videl Almiro in Anelo, kavica pade definitivno! Potem na obalo, trgat mandarine in v nedeljo domov, ti programi mi vedno dajo tako veliko, veliko dobre volje in res se jih veselim. A mesec bo vseeno naporen, veliko vodenja pa še obveznosti na fakulteti, saj se jutri tudi uradno začne novo študijsko leto, spet v vlogi asistenta, in spet veseli dnevi v predavalnici, prav luštno bo to vem.
Septembra je skoraj konec, ja vem to sem povedal že nekajkrat :)a z mislimi sem resnično že v oktobru, zato danes za konec pesem, ki jo bom vrjetno neštetokrat slišal v naslednjem mesecu, a nič hudega, to so prijetni ritmi, ki jih bom doživljal med prijetnimi ljudmi, v enem najlepših predelov Hrvaške ... namaste prijatelji namaste!
Klapa Maslina - Da te mogu pismom zvati
Ti za me si bila ka rosa na cvicu
sa usana pila i ljubav i sricu
a ja bi tija pismom ti prici
jos ljubavi ima ka ulja u svici
Ref.
Da te mogu pismom zvati
ja bi piva zivot cili
da se barem opet vrati
vrime kad smo sritni bili
Da te mogu pismom zvati
ja bi piva, ne bi staja
da se stara ljubav vrati
ne bi pismi bilo kraja
Ne vracas se vise u pisme i rici
i nema te sa mnom ni u jednoj prici
a ja bi tija pismom ti prici
jos ljubavi ima ka ulja u svici
Ref.
Ti za me si bila ka rosa na cvicu
sa usana pila i ljubav i sricu
a ja bi tija pismom ti prici
jos ljubavi ima ka ulja u svici
Ref.
Da te mogu pismom zvati
ja bi piva zivot cili
da se barem opet vrati
vrime kad smo sritni bili
Da te mogu pismom zvati
ja bi piva, ne bi staja
da se stara ljubav vrati
ne bi pismi bilo kraja
Ne vracas se vise u pisme i rici
i nema te sa mnom ni u jednoj prici
a ja bi tija pismom ti prici
jos ljubavi ima ka ulja u svici
Ref.
