petek, 23. november 2012

Teden na prehitevalnem pasu

 Ta teden imam občutek, kot da živim na prehitevalnem pasu ... ali pa počasnem saj ne vem ... dnevi gredo mimo mene tako rekoč s svetlobno hitrostjo ... ponedeljek, torek in sredo sem praktično od jutra do večera ... oziroma bolje povedano od teme do teme sedaj, ko so dnevi bolj kratki v službi ... veliko dela s študenti, vaje, ocenjevanja, preverjanja, priprave ... pa vmes še ostali projekti ... skratka dogaja ... na področju lastnega študija tudi pozitivni premiki naprej a še nekaj dela ostaja ... ostalo bo za naslednji teden, jebiga prej pač ne gre! 

Včeraj pa en totalno dober dan ... že nekaj časa nazaj sva se pogovarjala, da bi šla v Avstrijo ... v Ikeo pa še malo po nakupih oblačil ... no pa sva uskladila urnike in včeraj krenila ... kavica na Tepanju pa obvezni nakup vinjete za Avstrijske avtoceste in že sva se peljala proti Grazu ... debata je nanesla na Dunaj, čudovito Avstrijsko prestolnico in na dogodke tam ... pa pade ideja ... ei a greva na Dunaj? Pogled iz sovoznikovega sedeža je bil malce zmeden sprva potem pa ma ja ej čas imava pa greva ... in namesto v Grazu sva še malo pred poldnevom prišla do Dunaja ... najprej pogledat če je teta doma ... nikogar nikjer ... nič metro pa greva v mesto ... z metrojem do centra ... božična tržnica je že v polnem razmahu, hitro te prevzame božični čar ... malo sprehoda pa potem v center ... po trgovinah malo po nakupih pa vmes obilo smeha ... gledava na uro ... nič greva nazaj do avta in gremo proti Grazu Ikeo morava ujeti ... prideva nazaj do tete, še vedno nikogar nikjer ... pustiva sporočilo na vratih na listku in kreneva ... še nisva dobro prišla na avtocesto zvoni telefon ... obrat in greva nazaj do tete, ki je bila ves čas doma a jih ne dela zvonec :D ... kavica potem pa res kreneva ... malo pred 18.00 sva prispela nazaj v Graz ... najprej malo pogledava med oblačili potem pa res v Ikeo ... več kot dve uri sva nakupovala ... našla tisto kar sva iskala in tudi na blagajni ni bilo preveč hudo ... sestradana sva prišla nazaj v Slovenijo, pokličem prijatelja, ki mi je že pred časom predlagal dobro restavracijo v bližini Maribora ... pa greva pogledat kaj nudijo pri Šikerju ... naročiva ... hrana z eno besedo odlična ... kavica za "sladico" za več enostavno ni bilo prostora v želodcih ... pa nazaj v Celje ... šele pred polnočjo sva prišla nazaj ... bil je res en totalno nor dan ... v pozitivnem smislu seveda ... dan, ko so bile delovne obveznosti pozabljene, ko sva živela za trenutek ... trenutek smeha in pozitivne energije ... kljub res polnemu dnevu sem zaspal z nasmeškom na obrazu ... za takšne dneve se živi! 

Ob koncu pa še pesem, ne ni vezana na Dunaj je del klepeta, ki sva ga imela včeraj, kakršnkoli je Michael Jackson bil ... nič ne bo spremenilo dejstva, da je bil pravi glasbenik po duši ... in zato njegova zadnja pesem ... zakaj zadnja ... ker je dobra ;)


Ready?
1,2,3,4
This is it, Here I stand
I'm the light of the world
I'll feel grand
Got this love, I can feel
And I know, Yes for sure
It is real

And it feels as though I've seen your face a thousand times
And you said you really know me too yourself
And I know that you have got addicted with your eyes
But you say you're gonna leave it for yourself
Oh
I never heard a single word about you
Falling in love wasn't my plan
I never thought that I would be your lover
Come on baby just understand

This is it
I can say
I'm the light of your world
run away
we can feel
This is real
Every time I'm in love that I feel

And I feel as though I've known you since a thousand years
And you tell me that you've seen my face before
And you said to me that you don't want me hanging around
many times wanna do it here before
Oh yeah

I never heard a single word about you
Falling in love wasn't my plan
I never thought that I would be your lover
Come on baby just understand

This is it
I can feel
I'm the light of the world
This is real
feel my song
we can say
And I tell you can feel that way

And I feels as though I've known you for a thousand years
And you said you saw my face yourself
And you said want to go with you on a while
And I know that it's really for myself
Oh yeah
I never heard a single word about you
Falling in love wasn't my plan
I never thought that I would be your lover
Come on please dear understand

I never heard a single word about you
Falling in love wasn't my plan
I never thought that I would be your lover
Come on dear please understand
Oh yeah

I never heard a single word about you
Falling in love wasn't my plan
This is it

nedelja, 11. november 2012

Barve jeseni

Tako, vodniška sezona se je bolj ali manj zaključila, mogoče še pride kakšno vodenje do konca leta ampak prav veliko zagotovo ne, ni še ravno pravi čas, da bi jo ocenjeval tako bom to pustil za kdaj drugič. Vsekakor pa je bil celoten oktober dober, sicer zelo naporen ampak vseeno dober. Zaključil sem ga s potjo v Katalonijo, vedno znova je to destinacija, ki jo imam neizmerno rad, sicer se tudi tukaj precej spremnija struktura potnikov, ni več tistih poti, ko smo ostajali v Kataloniji po tedne in tedne, menjavali potnike po letalu, mi pa smo ostajali tam in delali, še veliko več kot sedaj ... tokratna pot je bila letošnja klasika, z avtobusom tja in nazaj v 6 dneh, veliko kilometrov, tja nekje 3500 v vseh dneh skupaj kar je prava muka za hrbet ampak tudi na to smo navajeni ... skupina je bila prijetna, in dnevi so hitro minili ... a moram priznati bil sem vesel, ko sem bil doma ... po napornem mesecu je prav prijalo ... 

November do sedaj sem po večini preživel v predavalnici, nova generacija študentov, ki presenečajo, nekateri v pozitivnem, nekateri tudi žal v negativnem smislu. Včasih me prav presneto moti, kako nezainteresirani so lahko, nekateri bodo zagotovo morali začeti delati več, če bodo hoteli uspešno opraviti pogoje za pristop k izpitu, žal tako pač je, študij niso počitnice in bojim se da nekatere še čaka to britko spoznanje ... upam le, da ne prepozno. Tudi tedni, ki so pred mano bodo obarvani predvsem z delom na fakulteti ... kar mi pravzaprav čisto ustreza, vedno bolj uživam v tem ... 

Na moji "študijski fronti" za sedaj vse OK, prijetno presenčenje so bili prvi komentarji na oddano od člana komisije, ki se je noro potrudil, v manj kot 10 dneh po prejemu je pregledal in že podal svoje mnenje, sploh ob dejstvu, da je imel na voljo 90 dni je to super, malo me je stiskalo, ko sem šel na pogovor o popravkih na katerega me je povabil pretekli torek, vzel si je več kot 2 uri časa, tako sva se o zadevi res podrobno pogovorila in vem kaj moram postoriti, ni preveč hudo, bo pa vsekakor nekaj dela ... ampak ... vrti se ... to je to ... to je to kar sem si želel in ja konec je blizu, to pa me neizmerno veseli. Ta torek je bil pravzaprav zelo naporen, dan pred tem smo bili v Celju na robu poplav, Savinji je manjkalo le kakšnih 20 centimetrov, 2x smo slišali tudi sirene, ki so opozarjale na nevarnost poplav, zato sem šel spat v Šmarje, k mami, nisem upal tvegati, da Celje poplavi, jaz pa nebi mogel v Ljubljano, družba na poti v Ljubljano in nazaj je vsekakor pomagala k temu, da nisem imel časa še več razmišljati o tem kaj bo na pogovoru ... ampak kot rečeno vse se je izteklo dobro, čeprav je bil dan precej naporen ...

Včeraj smo krenili na tradicionalno martinovanje v Prekmurje, dober dan, sicer nekaj vetra in je bilo na prostem kar hladno, vendar fantastična večerja v Restavraciji Oaza potem pa v dobri družbi še naprej, ni nam bilo lahko, vsekakor pa zmaga, ko sredi noči v Murski Soboti plešeš Gangam Style ... epsko ... toliko smeha že dolgo ni bilo ... sredi noči smo prišli domov, danes pa sem dan preživel ležerno, opravil še svojo državljansko dolžnost, če pa že ravno izbiramo v Sloveniji danes, novega predsednika države ... vse tako ali tako kaže na drugi krog ... bomo videli ... 

Teden je poskrbel tudi za nekaj sonca, ni mi dalo miru, moral sem ven ... po nekaj mesecih sem v roke spet vzel fotoaparat in nastalo je nekaj slik, glede na moj trend slikanja jih je bilo bolj malo, a vseeno družba na sprehodu čez mesto je bila prav kul ... jah je že tako, da je treba se naužiti sončnih žarkov dokler nam je to še dano, no s tem je pravzaprav tudi povezan današnji naslov, jesen daje lahko čudovite barve, lahko pa je tudi temačna in siva ... vsekakor sem zaljubljen v vsak sončen dan, tiste sive pa bi najraje prespal ... tako pa naj bo danes za konec slika, ne bo pesmi bo pa slika, ena sama, tista, ki mi je po mojem mnenju uspela najbolje ... do naslednjič pa ... namaste prijatelji ... namaste!!!