Barve jeseni

Tako, vodniška sezona se je bolj ali manj zaključila, mogoče še pride kakšno vodenje do konca leta ampak prav veliko zagotovo ne, ni še ravno pravi čas, da bi jo ocenjeval tako bom to pustil za kdaj drugič. Vsekakor pa je bil celoten oktober dober, sicer zelo naporen ampak vseeno dober. Zaključil sem ga s potjo v Katalonijo, vedno znova je to destinacija, ki jo imam neizmerno rad, sicer se tudi tukaj precej spremnija struktura potnikov, ni več tistih poti, ko smo ostajali v Kataloniji po tedne in tedne, menjavali potnike po letalu, mi pa smo ostajali tam in delali, še veliko več kot sedaj ... tokratna pot je bila letošnja klasika, z avtobusom tja in nazaj v 6 dneh, veliko kilometrov, tja nekje 3500 v vseh dneh skupaj kar je prava muka za hrbet ampak tudi na to smo navajeni ... skupina je bila prijetna, in dnevi so hitro minili ... a moram priznati bil sem vesel, ko sem bil doma ... po napornem mesecu je prav prijalo ... 

November do sedaj sem po večini preživel v predavalnici, nova generacija študentov, ki presenečajo, nekateri v pozitivnem, nekateri tudi žal v negativnem smislu. Včasih me prav presneto moti, kako nezainteresirani so lahko, nekateri bodo zagotovo morali začeti delati več, če bodo hoteli uspešno opraviti pogoje za pristop k izpitu, žal tako pač je, študij niso počitnice in bojim se da nekatere še čaka to britko spoznanje ... upam le, da ne prepozno. Tudi tedni, ki so pred mano bodo obarvani predvsem z delom na fakulteti ... kar mi pravzaprav čisto ustreza, vedno bolj uživam v tem ... 

Na moji "študijski fronti" za sedaj vse OK, prijetno presenčenje so bili prvi komentarji na oddano od člana komisije, ki se je noro potrudil, v manj kot 10 dneh po prejemu je pregledal in že podal svoje mnenje, sploh ob dejstvu, da je imel na voljo 90 dni je to super, malo me je stiskalo, ko sem šel na pogovor o popravkih na katerega me je povabil pretekli torek, vzel si je več kot 2 uri časa, tako sva se o zadevi res podrobno pogovorila in vem kaj moram postoriti, ni preveč hudo, bo pa vsekakor nekaj dela ... ampak ... vrti se ... to je to ... to je to kar sem si želel in ja konec je blizu, to pa me neizmerno veseli. Ta torek je bil pravzaprav zelo naporen, dan pred tem smo bili v Celju na robu poplav, Savinji je manjkalo le kakšnih 20 centimetrov, 2x smo slišali tudi sirene, ki so opozarjale na nevarnost poplav, zato sem šel spat v Šmarje, k mami, nisem upal tvegati, da Celje poplavi, jaz pa nebi mogel v Ljubljano, družba na poti v Ljubljano in nazaj je vsekakor pomagala k temu, da nisem imel časa še več razmišljati o tem kaj bo na pogovoru ... ampak kot rečeno vse se je izteklo dobro, čeprav je bil dan precej naporen ...

Včeraj smo krenili na tradicionalno martinovanje v Prekmurje, dober dan, sicer nekaj vetra in je bilo na prostem kar hladno, vendar fantastična večerja v Restavraciji Oaza potem pa v dobri družbi še naprej, ni nam bilo lahko, vsekakor pa zmaga, ko sredi noči v Murski Soboti plešeš Gangam Style ... epsko ... toliko smeha že dolgo ni bilo ... sredi noči smo prišli domov, danes pa sem dan preživel ležerno, opravil še svojo državljansko dolžnost, če pa že ravno izbiramo v Sloveniji danes, novega predsednika države ... vse tako ali tako kaže na drugi krog ... bomo videli ... 

Teden je poskrbel tudi za nekaj sonca, ni mi dalo miru, moral sem ven ... po nekaj mesecih sem v roke spet vzel fotoaparat in nastalo je nekaj slik, glede na moj trend slikanja jih je bilo bolj malo, a vseeno družba na sprehodu čez mesto je bila prav kul ... jah je že tako, da je treba se naužiti sončnih žarkov dokler nam je to še dano, no s tem je pravzaprav tudi povezan današnji naslov, jesen daje lahko čudovite barve, lahko pa je tudi temačna in siva ... vsekakor sem zaljubljen v vsak sončen dan, tiste sive pa bi najraje prespal ... tako pa naj bo danes za konec slika, ne bo pesmi bo pa slika, ena sama, tista, ki mi je po mojem mnenju uspela najbolje ... do naslednjič pa ... namaste prijatelji ... namaste!!!