Kratek oddih

Jah saj vem, moral bi že prej kaj napisati ampak vseeno ni bilo neke prave volje. Evo povzetek tedna, ki se danes izteka je zagotovo na mestu ... prvi teden v celoti brez dela v predavalnici sem izkoristil, v ponedeljek še dopoldan v službo a ne za prav dolgo, popoldne pa priprave avtodoma kajti zvečer se je začel zaslužen sicer čisto prekratek oddih ... še dopoldne je bilo videti, kot da mogoče zadeva celo ne bo izvedljiva, snežilo je avtocesta proti obali je bila nekaj časa celo zaprta, še dobro, da sva načrtovala pozn štart, zvečer iz Celja direkt proti obali, pri Kozini dol iz avtoceste in direktno v Istro. Precej pozno sva prišla na Motovun, luštn PZA ob vznožju je bil kot nalašč za prespat, jasno kampi so bili takrat že davno zaprti. Vožnja je bila kar naporna, predvsem zaradi dežja in vetra tako, da je tisti radler pred spanjem prekleto pasal, nekaj pred polnočjo sva zaspala kot ubita. Jutro je bilo zgodno, že pred 6.00 sem se nekaj vrtel po postelji pa se zasliši, ej a bediš, pa jaz ja in takoj odgovor jaz ne morem več spat, a se vstaneva ... :) ... zgodn zajtrk nato pa čez Buje do Umaga, še pred 8.00 sva bila pri vhodu v kamp, zajtrk potem se je kamp končno odprl pa sva šla noter, edina gosta :) ... vreme je bilo fantastično, zato hitro snameva kolesa in se opremiva, za prvi dan sva načrtovala nekje okoli 70 kilometrov. No to je bil načrt, od kampa do Umaga pa vzpon na Buje, pavza potem sva se malo zavozila v napačno smer nato spust iz Buj v Novigrad, veter je bil edina prava ovira prvega dne, v Novemgradu kavica na soncu, pa nekaj za prigriznit in pade odločitev, greva še do Poreča, po zapiskih 20 kilometrov table kažejo 15 kilometrov, no na koncu jih je bilo še več kot 20, opozorilo za vse, ki boste kolesarili po Istri, table s kilometri pač ne štimajo in pika :) ... potem povratek mimo Novegagrada do kampa, od načrtovanih 70 kilometrov jih je na koncu padlo 115, mogoče sva malo pretiravala :) ... pozno kosilo potem pa poležavanje ob epizodah Housa in dan se je prevesil v noč. Spala sva kot ubita, tudi naslednje jutro sva bila relativno zgodaj pokonci, ne ravno tako zgodaj kot dan prej a vseeno. Spet je bil v planu kolesarski dan, že zjutraj me je malo bolelo koleno od prejšnjega dne a sva vseeno krenila, že poznana pot mimo Novegagrada do Poreča, nato naprej v Vrsar, postanek za kavo nato pa proti Limskemu kanalu, fantastičen spust, malce manj fantastičen vzpon na drugo stran, nato pa nadaljujeva do kraja Bale. Res simpatičen kraj, nekoliko pomaknjen v notranjost a čudovito urejen, kava na soncu potem pa počasi pogled na števec, nekaj čez 70 kilometrov, a bolj boleče je bilo zavedanje, da morava še nazaj, torej vsaj še enkrat toliko. To, da me je bolelo prav vse v telesu vrjetno ni potrebno poudarjati, a vseeno sva se spravila nazaj na kolesi in pričela povratek, bolj počasi je šlo, jasno utrujenost naju je načenjala in bližje kot sva bila kampu večkrat sva morala postati in malo ujeti sapo. Števec je ob povratku pokazal 145 kilometrov, torej v dveh dneh 260 kilometrov na kolesu, ni slabo za otvoritev sezone. Po poznem kosilu se nama nikakor ni dalo pospravljati koles, zavlekla sva se pred nove epizode Housa potem pa je zunaj začelo rositi, pospravila sva kolesi jih dobro pokrila in nadaljevala maratonski ogled Housa. Sicer sva najprej predvidevala kakšen krajši krog s kolesi še tretji dan, a vreme ni bilo naklonjeno, ko sva vstala je bilo čemerno in oblačno, zato sva nekoliko prej krenila proti domu, sicer se je potem vreme izboljšalo a sklenila sva, da je bilo tudi 260 kilometrov dovolj. Na poti nazaj obvezen postanek v Ljubljani za kavo, ni se nama prav mudilo, tako da sva v Celje prišla šele okoli 16.00. Nasmešek na obrazu je bil očiten in zelo upravičen, ujela sva tri fantastične dneve, čeprav so naju po vseh tistih kilometrih bolele prav vse mišice in čeprav še danes čutim manjše bolečine v kolenu teh dni ne bi menjal za nič na svetu, predvsem odklop od maila je bil res tisto kar sem najbolj potreboval.

Vikend je bil razmeroma lenoben, spet zunaj sneži, to je že za popizdit iskreno, kmalu bomo aprila in očitno bo velikonočni zajec letos prišel s sanmi Božička ali kaj? Ah ja bo že ... nov teden je pred vrati, pester, zanimiv, tako da bo spomin na tale oddih še kako prav prišel ... aja ... besedila "pesmi" torkat ne bo ... je pa povezava do miksa, ki sem ga naključno našel dan pred odhodom in mi je pomagal skozi vse tiste kilometre ... TUKAJ ... 

Namaste do naslednjič!