četrtek, 25. september 2008
... tih deževen dan ...
Jutro ... prebudim se zgodaj ... vsaj tako se zdi ... zunaj je še tema ... pogledam na uro ... ni ravno zgodaj ... ampak zaradi deževnega dne je še vedno precej temno ... počasi se bo potrebno navaditi na to, da so dnevi vse krajši in krajši ... priznam včasih me pozimi prav zamika, da bi pobegnil ... na jug ... na drugo stran sveta ... premaknem se iz postelje skozi kopalnico do računalnika ... pregledam pošto in se spravim nad knjigo ... dobro začnem brati in kmalu na ekranu utripa pogovorno okno programa MSN ... Boštjan ... sodelavec ne ... več ... prijatelj ... iz Španije piše ... najprej običajni pozdrav potem pa zagledam tiste težke besede ... ponoči je umrl Tim ... sodelavec ... prijatelj ... težka novica ... Tima sem razmeroma dobro poznal ... vedno je bil pozitivne energije ... čeprav pogosto utrujen od nenehnega tempa v katerem je živel ... nikoli nebom pozabil najinega zadnjega snidenja pred nekaj tedni ... ko sem odhajal se je prijazno nasmehnil kot vedno ... mi segel v roko in rekel ... se vidimo naslednjič ... nisem vedel, da bo to najino zadnje snidenje ... in prepričan sem, da tudi on ni slutil da bo tako. Nekaj let je Tim bolehal na jetrih ... niso delovala pravilno ... zdaj so odpovedala ... rešitve ni bilo ... za sabo je pustil svoje podjetje, svojo ženo, svoja dva otroka ... nas ... prijatelje ... v mislih sem cel dan preživel s tistimi, ki so mu bili blizu ... tragična izguba je to ... Tim ... počivaj v miru! ... dan se je nadaljeval zelo umirjeno ... z vlakom v Ljubljano ... na predavanja ... predavanja na katerih nisem bil najbolj pri stvari ... vseskozi sem mislil na današnje dogodke ... potem vožnja domov ... v tišini v dežju ... res je bil ... tih deževen dan ...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
očitno je tak čas... kr se mi zdi, da ljudje umirajo na vsakem ovinku. bilo koga vprašam ma neke probleme s tem al v družini al s prijatli al pa s sodelavci. in enako je z mano. men je tudi nekdo še kar blizu umrl v familiji ta tedn. ne vem kak naj to sprejmem, ne vem kak se naj obnašam do tistih ljudi, ki so men zelo blizu, katere je ta smrt zelo prizadela. ne vem ka naj nardim... ne vem. grozn občutek je to. vse bolj se mi zdi, da ta prestopna leta ful vplivajo na take stvari, na slabe stvari. prejšnje prestopno leto se mi je isto, ampak še hujš zgodil. takrat sta mi v parih dneh umrli 2 zelo ljubi in blizu osebi. tisto leto si bom zapomnala do konca življenja. ker se je poleg tega zgodil še veliko hudih stvari zaradi katerih sm trpela. in zato me je zdej še bol strah, kr tega leta še ni konc.
tak da te čist razumem kak ti je in ti morem povedat, da mi je zelo žal ta tvojga prijatelja. in upam, da je konc s slabimi stvarmi zaenkrat.
Objavite komentar