... danes prvič v letošnjem letu ... destinacija ... Združeni Arabski Emirati ... Dubaj - Abu Dhabi - Al Ain - Dubaj ... kratko, sladko, a naporno ... ne bom rekel ravno, da se poti ne veselim ... seveda se jo ... a še vseeno v meni gori močna želja, da bi lahko turizem postal spet samo in izključno užitek, kot je bil nekoč in ne več služba ... upanje umira zadnje pravijo ... torej še vedno upam, da se bo pokazala kakšna druga služba ... a danes je drugače ... že čez dobro uro bom v avtu ... na poti na letališče ... od tam najprej polet v Istanbul ... nekaj čakanja na letališču ... potem naprej do Dubaja ... jutri zjutraj bom tam daleč spodaj ... veste česa se najbolj veselim ... sonca ... toplote ... ja tale zima je že čist predolga ... čeprav je bil januar lep ... velikokrat tudi topel in sončen ... pa vseeno zadnjih nekaj dni je spet oblačno ... hladno ... spet zima ... ah ja ... bo že ... tehle nekaj dni sonca bo prav blagodejno vplivalo ... preden se vrnem nazaj v kruti tempo realnosti ...
Par dni nazaj sem slišal verz oziroma misel, ki mi postaja vse bolj všeč ... Upanje je tako dobra laž, da ji verjamemo. In ker ji verjamemo, velikokrat postane resnica ... ga bom tokrat uporabil glede svojega dela ... upam ... upam, da se zgodi kot si želim ... da postane resnica ... in da bom spet užival v svojem delu ... kajti zadnje približno leto dni moram reči, da ni več isto kot je bilo ...
Torej ... čas je, da zaključim ... na pot moram ... čez nekaj dni se vrnem ... upam, da boste tukaj ko se vrnem ... ;) ... namaste!!!
Ja seveda bo pesmica ... ena dobra stara ... slovenska ... tut te mi vedno bolj lezejo pod kožo ... čeprav ne bom potoval z vlakom ... pa se bom prav tako veselil povratka ... tukaj je ... samo za vas ...
Par dni nazaj sem slišal verz oziroma misel, ki mi postaja vse bolj všeč ... Upanje je tako dobra laž, da ji verjamemo. In ker ji verjamemo, velikokrat postane resnica ... ga bom tokrat uporabil glede svojega dela ... upam ... upam, da se zgodi kot si želim ... da postane resnica ... in da bom spet užival v svojem delu ... kajti zadnje približno leto dni moram reči, da ni več isto kot je bilo ...
Torej ... čas je, da zaključim ... na pot moram ... čez nekaj dni se vrnem ... upam, da boste tukaj ko se vrnem ... ;) ... namaste!!!
Ja seveda bo pesmica ... ena dobra stara ... slovenska ... tut te mi vedno bolj lezejo pod kožo ... čeprav ne bom potoval z vlakom ... pa se bom prav tako veselil povratka ... tukaj je ... samo za vas ...
Čuki - Ta vlak
Ta vlak ki tiho pelje svojo pot na vse strani sveta
Ta vlak ki tiho pelje svojo pot ve kje sem jaz doma
In skozi okno vidim reko vidim polje vidim svet
Pod starim bom kostanjem zaigral si spet
Pozabil tuj bom svet
In spet doma zapojem pesem kot nekoč
In spet zapojem tebi ki mi dajes moč
Ko daleč stran sem sam in tuji so ljudje
Se spomnim na deželo kjer rodil sem se
Najlepša si za me
Ta vlak ki tiho pelje svojo pot odpeljal se bo stran
Ta vlak ki tiho pelje svojo pot me čakal bo zaman
Ostal bom tukaj ob tej reki in z domačimi ljudmi
Dovolj prehodil tujih prašnih sem poti
Saj sreča tu živi!
Ta vlak ki tiho pelje svojo pot na vse strani sveta
Ta vlak ki tiho pelje svojo pot ve kje sem jaz doma
In skozi okno vidim reko vidim polje vidim svet
Pod starim bom kostanjem zaigral si spet
Pozabil tuj bom svet
In spet doma zapojem pesem kot nekoč
In spet zapojem tebi ki mi dajes moč
Ko daleč stran sem sam in tuji so ljudje
Se spomnim na deželo kjer rodil sem se
Najlepša si za me
Ta vlak ki tiho pelje svojo pot odpeljal se bo stran
Ta vlak ki tiho pelje svojo pot me čakal bo zaman
Ostal bom tukaj ob tej reki in z domačimi ljudmi
Dovolj prehodil tujih prašnih sem poti
Saj sreča tu živi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar