Sreča

Ste se kdaj vprašali kaj je sreča? Vrjemite mi prihaja v najrazličnejših oblikah o tem sem se lahko prepričal v preteklih dneh ... vse skupaj se je zgodilo že v četrtek a do danes nisem imel časa za zapis vsega ... nekaj po 11 uri mi zvoni telefon ... pogledam nanj ... oči ... okey nič posebnega javim se ... na drugi strani glas očeta ... Mitja imel sem prometno nesrečo, totalka malo pred Vranskim ... avtobus se je zaletel vame od zadaj ... najprej seveda šok in vprašanje si okey ... ja sem odgovori ... njegov miren glas me vsaj za trenutek pomiri ... sedem v avtomobil in se odpeljem proti Trojanam, že med vožnjo proti izvozu Trojane, kjer sem le obrnil in se odpeljal nazaj proti Celju vidim nesrečo na nasprotnem pasu ... nekaj minut kasneje sem že tam ... prvi pogled je kar pretresljiv ... zadnji del Senicka je močno razbit po celi dolžini ... kaj se je sploh zgodilo ... ob prehitevanju kolone tovornjakov je avtobus, ki je vozil za očijem priletel v njegov zadek ... sreča v nesreči je zagotovo v tem, da je trčil direktno v sredino, če bi trčil v eno ali drugo stran avtomobila bi očijev avto obrnilo in potisnilo ali desno pod tovornjak, ki sta ga prehitevala ali levo v varnostno ograjo, v vsakem primeru bi se končalo še precej precej bolj tragično ... a važno je da je z očetom vse O.K. in to drage moje in dragi moji je SREČA!

Seveda nam je nesreča povzročila sedaj nemalo težav, kar na enkrat smo trije z tremi različnimi urniki in interesi in enim avtomobilom, kar predstavlja nočno moro pri usklajevanju potreb in pričakovanj ... jutri bo znano kaj je z Senicom ali gre v popravilo ali je totalka ... vsekakor pa naslednjih nekaj dni če ne kat tednov nas čaka precej dela z usklajevanjem ... bomo že nekako ...

V petek je praznovala mami ... vse najboljše še enkrat seveda, ker vem da bo tole prebrala ... na kosilo smo se v ožjem družinskem krogu odpravili v restavracijo Štorman v Šmarju, kjer smo se (pre)obilno najedli ... odlično kot vedno kaj naj rečem ... klepet ... dobra hrana ... prijetno je bilo ... lepo bi bilo še večkrat takole uživati.

Sobota je minila precej lenobno ... malo sem pospravil po svoji mizi uredil še nekaj malenkosti za faks, s koder je mimogrede prišla dobra novica ... recesija še ni udarila in država nam bo subvencionirala študij ... namesto 1420€ sem tako dolžan le še 392€ ... odlično!

Danes sem zjutraj odpeljal očija v Ljubljano, sedaj ko to pišem je že na letalu in na službeni poti v Prago ... na poti domov pa sem na Trojanah kupil krofe ... naj bo pustno vzdušje in naj končno že odide ta zima ... pomlad hočem ... topoloto ... kolo ... golf ... še malo pa bo!

Do naslednjič ... pazite nase ... in seveda ... NAMASTE!!!

Mitja

Poročilo z zamudo in nekaj o vikendu

Takole, pa smo obrnili še eno leto, mojo 25ko smo pošteno zajedli in zapili že prejšnji vikedn a enostavno nisem našel časa ... in volje ... da bi se o tem malo razpisal ... kot sem družbi zapisal že v vabilu ... Las historias de 1001 Noches estilo Mexicano ... in res je bilo tako, zapisali smo še eno zgodbo v našo zbirko zgodb iz 1001 noči in 1001 žurke, ki smo jo priredili skupaj ... topli bife z tortiljami, piščancem in mletim mesom, pa več različnimi zelenjavnimi nadevi in seveda pekoče mehiške omake ... za pijačo pa nekaj nekoliko bolj španskega ... sangria ... narejena doma in presneto dobra je bila ... za sladico pa darilo ... torta ... odlična saj se ne morem odločit ali še boljša kot lani vsekakor pa vsaj tako dobra ... Neža hvala kaj naj rečem drugega ... slikca pa zato da se vam bodo mal sline cedile ... :-)

... hvala vsem za družbo za še eno nepozabno zgodbo ...

Teden sem namenil delu ... zase ... za študij ... dva meseca se že piše in do sedaj je nastalo dobrih 100 strani teksta, vsega skupaj pa okoli 150 strani naloge ... ker imam v teh mesecih nekaj več časa sem se odločil, da začnem pisati zaključno nalogo ... sedaj je prvi del za menoj, naloga je v rokah mojih navečjih a hkrati najbolj iskrenih kritikov ... mojih staršev ... ki jo bosta prav prva prebrala in prva podala mnenje ... nastaja torej delo z naslovom ... Odraz organizacijskih vrednot v kompetencah vodji in njihov vpliv na zadovoljstvo zaposlenih v turističnem sektorju ... teorija je bolj ali manj končaja ... a dela je še veliko ... v sliki pa grafični prikaz tega s čimer sem se ukvarjal pretekla dva meseca in s čimer se bom še veliko veliko ukvarjal v nadaljevanju letošnjega leta ...


In za konec še nekaj besed o vikendu, ki se zaključuje ... v petek smo praznovali Nastjin rojstni dan ... prijetna družba, prijeten klepet, glasba ... vse kot mora biti za pošteno zabavo ... hvala ti ... lepo je bilo in upam, da si našla dobr prostor za darilo za katerega upam, da bo prav vsakič, ko ga pogledaš prineslo nasmešek na tvoj obraz ...

Vikend, ki se končuje pa je zaznamoval še vsaj po mojem mnenju najbolj komercialen praznik vseh časov, valentinovo ... ne vem ali res mora obstajati dan v letu, ko nekoga, ki ga imaš rad obdariš in mu nameniš več pozornosti ... moje mnenje je da je to prav smešno, tisti, ki jih imamo radi bi morali to vedno vedeti ... ne le ob valentinovem ...

Za konec pa ... no ja kot je zdaj že kar nekako v navadi ... pesmica ... tole sem našel med vso Valentinčkasto šaro ... prepričan, da ni bila napisana z namenom tega praznika ... in lepo pokaže čustva avtorja ... že naslov pa je prav pomenljiv ... :-)

Ne bodi kot drugi!

Prinesi mi rože, ki divje cvetijo,
odpelji me v goro, kjer škrati živijo.
Pokaži mi zvezdo z mojim imenom,
zloži mi pesem z bizarnim refrenom.

Povabi me včasih v kraje neznane,
mi zjutraj pod okno pripelji cigane.
Povej mi o sanjah, četudi so grešne,
zaupaj mi želje, četudi so smešne.

Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi,
ljubezen ni reka, ki teče po strugi.
Napravi to zopet, ne hodi po poti,
saj sreča ni nekaj, kar pride naproti.

Poljubi me nežno, ko drugi hitijo,
povabi me v mesto, ko drugi že spijo.
Usoda je živa in mrtvi junaki,
naj še hrepenijo postaje in vlaki.

Mislim ... da pove veliko ... in da se iz nje vsakdo lahko kaj nauči ... pa srečno do naslednjič!

DMP - 25

Priznam, nikol nisem bil prevelik fan Društva Mrtvih Pesnikov ... a vseeno danes njihov komad z naslovom 25 pride kot naročen ...

DMP - 25

S prjatli smo se včerej spet napil,
bil je moj dan, petindvejseti.
Zabaval smo se, pil in pel,
vsaj tko je zgledal, ampak dons res ne vem.
Zavedal smo se vsi iste stvari,
odraščanje je sranje, sanje vzame ti.

Ne morem verjet,
da nisem več otrok.
Kam gre ta svet?
Najbrž bom jokal, ko bo čas za umret.
Jaz hočem met
do smrti šestnajst let,
hočem živet
s kitaro v rok, dokler nau čas za umret.

In če pomislm, kot včerej se zdi,
jokou sem, ko so me prvič v vrtcu pustil.
Dopoldne sem bil že maturant,
a na večer smo mojih petindvejset let praznoval.
Dons sem še mlad, še ne dolg poročen,
a že jutr bom s protezo grizu tenstan krompir.

Ne morem verjet,
da nisem več otrok.
Kam gre ta svet?
Najbrž bom jokal, ko bo čas za umret.
Jaz hočem met
do smrti šestnajst let,
hočem živet
s kitaro v rok, dokler nau čas za umret.

... še link do komada ...

Komad pove vse ... hvala vsem ... za vse lepe želje ... res jih je bilo veliko ... naj se jih uresniči čimveč! Četrt stoletja ... ne morem vrjet ... priznam nekatere stvari sem si predstavljal drugače ... spet druge sem dosegel in presegel ... vsekako lepo je ... danes ste me mnogi presenetili ... veliko se vas je spomnilo, da praznujem in lep občutek je ko veš, da imaš toliko prijateljev ... najbolj pa me je nasmejala mami ... ko se ji je točno ob uri, ko sem se rodil zalomilo ... sicer mi je voščila že zjutraj a ob 18:01 ... na uro ko sem se rodil mi je voščila še enkrat ... z napako ... za pol stoletja je rekla ... no vsekakor zanimiva prva četrtitna ... tekme še ni konec ... gremo naprej!



P.S. Rad vas imam ...