Ste se kdaj vprašali kaj je sreča? Vrjemite mi prihaja v najrazličnejših oblikah o tem sem se lahko prepričal v preteklih dneh ... vse skupaj se je zgodilo že v četrtek a do danes nisem imel časa za zapis vsega ... nekaj po 11 uri mi zvoni telefon ... pogledam nanj ... oči ... okey nič posebnega javim se ... na drugi strani glas očeta ... Mitja imel sem prometno nesrečo, totalka malo pred Vranskim ... avtobus se je zaletel vame od zadaj ... najprej seveda šok in vprašanje si okey ... ja sem odgovori ... njegov miren glas me vsaj za trenutek pomiri ... sedem v avtomobil in se odpeljem proti Trojanam, že med vožnjo proti izvozu Trojane, kjer sem le obrnil in se odpeljal nazaj proti Celju vidim nesrečo na nasprotnem pasu ... nekaj minut kasneje sem že tam ... prvi pogled je kar pretresljiv ... zadnji del Senicka je močno razbit po celi dolžini ... kaj se je sploh zgodilo ... ob prehitevanju kolone tovornjakov je avtobus, ki je vozil za očijem priletel v njegov zadek ... sreča v nesreči je zagotovo v tem, da je trčil direktno v sredino, če bi trčil v eno ali drugo stran avtomobila bi očijev avto obrnilo in potisnilo ali desno pod tovornjak, ki sta ga prehitevala ali levo v varnostno ograjo, v vsakem primeru bi se končalo še precej precej bolj tragično ... a važno je da je z očetom vse O.K. in to drage moje in dragi moji je SREČA!
Seveda nam je nesreča povzročila sedaj nemalo težav, kar na enkrat smo trije z tremi različnimi urniki in interesi in enim avtomobilom, kar predstavlja nočno moro pri usklajevanju potreb in pričakovanj ... jutri bo znano kaj je z Senicom ali gre v popravilo ali je totalka ... vsekakor pa naslednjih nekaj dni če ne kat tednov nas čaka precej dela z usklajevanjem ... bomo že nekako ...
V petek je praznovala mami ... vse najboljše še enkrat seveda, ker vem da bo tole prebrala ... na kosilo smo se v ožjem družinskem krogu odpravili v restavracijo Štorman v Šmarju, kjer smo se (pre)obilno najedli ... odlično kot vedno kaj naj rečem ... klepet ... dobra hrana ... prijetno je bilo ... lepo bi bilo še večkrat takole uživati.
Sobota je minila precej lenobno ... malo sem pospravil po svoji mizi uredil še nekaj malenkosti za faks, s koder je mimogrede prišla dobra novica ... recesija še ni udarila in država nam bo subvencionirala študij ... namesto 1420€ sem tako dolžan le še 392€ ... odlično!
Danes sem zjutraj odpeljal očija v Ljubljano, sedaj ko to pišem je že na letalu in na službeni poti v Prago ... na poti domov pa sem na Trojanah kupil krofe ... naj bo pustno vzdušje in naj končno že odide ta zima ... pomlad hočem ... topoloto ... kolo ... golf ... še malo pa bo!
Do naslednjič ... pazite nase ... in seveda ... NAMASTE!!!
Mitja
Ni komentarjev:
Objavite komentar