Poročilo z zamudo in nekaj o vikendu

Takole, pa smo obrnili še eno leto, mojo 25ko smo pošteno zajedli in zapili že prejšnji vikedn a enostavno nisem našel časa ... in volje ... da bi se o tem malo razpisal ... kot sem družbi zapisal že v vabilu ... Las historias de 1001 Noches estilo Mexicano ... in res je bilo tako, zapisali smo še eno zgodbo v našo zbirko zgodb iz 1001 noči in 1001 žurke, ki smo jo priredili skupaj ... topli bife z tortiljami, piščancem in mletim mesom, pa več različnimi zelenjavnimi nadevi in seveda pekoče mehiške omake ... za pijačo pa nekaj nekoliko bolj španskega ... sangria ... narejena doma in presneto dobra je bila ... za sladico pa darilo ... torta ... odlična saj se ne morem odločit ali še boljša kot lani vsekakor pa vsaj tako dobra ... Neža hvala kaj naj rečem drugega ... slikca pa zato da se vam bodo mal sline cedile ... :-)

... hvala vsem za družbo za še eno nepozabno zgodbo ...

Teden sem namenil delu ... zase ... za študij ... dva meseca se že piše in do sedaj je nastalo dobrih 100 strani teksta, vsega skupaj pa okoli 150 strani naloge ... ker imam v teh mesecih nekaj več časa sem se odločil, da začnem pisati zaključno nalogo ... sedaj je prvi del za menoj, naloga je v rokah mojih navečjih a hkrati najbolj iskrenih kritikov ... mojih staršev ... ki jo bosta prav prva prebrala in prva podala mnenje ... nastaja torej delo z naslovom ... Odraz organizacijskih vrednot v kompetencah vodji in njihov vpliv na zadovoljstvo zaposlenih v turističnem sektorju ... teorija je bolj ali manj končaja ... a dela je še veliko ... v sliki pa grafični prikaz tega s čimer sem se ukvarjal pretekla dva meseca in s čimer se bom še veliko veliko ukvarjal v nadaljevanju letošnjega leta ...


In za konec še nekaj besed o vikendu, ki se zaključuje ... v petek smo praznovali Nastjin rojstni dan ... prijetna družba, prijeten klepet, glasba ... vse kot mora biti za pošteno zabavo ... hvala ti ... lepo je bilo in upam, da si našla dobr prostor za darilo za katerega upam, da bo prav vsakič, ko ga pogledaš prineslo nasmešek na tvoj obraz ...

Vikend, ki se končuje pa je zaznamoval še vsaj po mojem mnenju najbolj komercialen praznik vseh časov, valentinovo ... ne vem ali res mora obstajati dan v letu, ko nekoga, ki ga imaš rad obdariš in mu nameniš več pozornosti ... moje mnenje je da je to prav smešno, tisti, ki jih imamo radi bi morali to vedno vedeti ... ne le ob valentinovem ...

Za konec pa ... no ja kot je zdaj že kar nekako v navadi ... pesmica ... tole sem našel med vso Valentinčkasto šaro ... prepričan, da ni bila napisana z namenom tega praznika ... in lepo pokaže čustva avtorja ... že naslov pa je prav pomenljiv ... :-)

Ne bodi kot drugi!

Prinesi mi rože, ki divje cvetijo,
odpelji me v goro, kjer škrati živijo.
Pokaži mi zvezdo z mojim imenom,
zloži mi pesem z bizarnim refrenom.

Povabi me včasih v kraje neznane,
mi zjutraj pod okno pripelji cigane.
Povej mi o sanjah, četudi so grešne,
zaupaj mi želje, četudi so smešne.

Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi,
ljubezen ni reka, ki teče po strugi.
Napravi to zopet, ne hodi po poti,
saj sreča ni nekaj, kar pride naproti.

Poljubi me nežno, ko drugi hitijo,
povabi me v mesto, ko drugi že spijo.
Usoda je živa in mrtvi junaki,
naj še hrepenijo postaje in vlaki.

Mislim ... da pove veliko ... in da se iz nje vsakdo lahko kaj nauči ... pa srečno do naslednjič!