Dnevi gredo mimo mene s svetlobno hitrostjo, prisežem! Maj ne vem kdaj se je obrnil, to tisto ono in že je bil tukaj konec meseca ... že precej časa v naprej sem vedel, da bom konec meseca preživel v Dalmaciji, tura, ki sem se je kar veselil, priznam, dobro poznam konce kamor smo krenili, tam je bilo vedno lepo in tudi domačini so vedno znali za nas pripraviti tisto pravo vzdušje ... ampak vedel sem, da bo tokrat nekoliko drugače ... drugačna populacija ljudi predvsem pa enormna masa ... 700 gostov, 13 avtobusov ... norišnica ... prvi dan je potekal še zelo mirno, vsi smo nekako po planu prišli do cilja, tudi sobe smo podelili tako, da večje drame ni bilo ... večer zabava naslednji dan pa nekateri na Brač in Hvar, drugi pa smo ostali v hotelu, no natančneje smo hiteli na okoli da smo uredili vse za naslednje dni ... vreme nam ni bilo naklonjeno in ravno zato so se plani rušili kot po tekočem traku, veter, dež pa vmes sonce, pa spet dež ... kot bi bili aprila ali pa kje na severu ne pa konec maja v Dalmaciji! Šli smo rezervirat vstop v muzej Narona, top zadeva blizu Metkoviča, pa v orintološki muzej potem pa k Marku v Adrio, da se dogovorimo še za kosilo za naslednji dan, ko smo tja po spremembi plana peljali skupino, Marko ni razočaral, pa saj ni še nikoli, pogostil nas je s pravo pojedino že na dan preden smo prišli s skupino. Tretji dan sem sam skupaj z Brino in Igorjem krenil po preverjenih poteh, imeli smo se odlično, ostale skupine so imele sicer nekaj težav na meji a vse rešljivo. Naporni so bili večeri usklajevanje za naslednji dan, pa zabava z gosti ... pravzaprav ne vem če smo kakšen dan sploh spali več kot 5-6 ur ... soboto smo preživeli v Bosni, najprej v Međugorje potem pa v Mostar, če me Međugorje nekako ne impresionira najbolj pa mi je Mostar vedno bil pri srcu, res je lepo mesto, s sicer tragično zgodovino a vseeno. Spet sem srečal stare prijatelje, Anelo in Almiro, klepet in čas je hitro minil ... vendar dež in veter sta naredila svoje ... potem v nedeljo ... a prej še o sobotnem večeru ... zaradi odpovedanega izleta smo vračali denar, in veliko časa je šlo za to ... tako smo šele okoli pol 2 zjutraj končali vso administracijo, potem pa smo si privoščili še nekaj časa zase in se malo pozabavali. Nedeljsko jutro smo zaključili z odhodom, že dolgo se mi ni pot domov tako vlekla, utrujen sem bil in čutil sem, da se me loteva prehlad. Vesel sem bil domače postelje in upal sem, da bo noč odpihnila prehlad ... pa ga ni ... že okoli 2 zjutraj sem se zbudil in kar treslo me je ... ponedeljek sem preživel v polsnu ... po dve uri sem spal in dve uri bedel ... počutil sem se prav bedno, vedel sem kje je bila "napaka" veliko dela, malo spanja pa seveda še veter in dež v Mostaju so naredili svoje ... tako sem ponedeljek in torek večinoma preležal ... in zaužil vse mogoče domače pripravke, da bi se čimprej pozdravil ... vikenda, ki je prihajal sem se že dolgo veselil, nisem ga hotel izpustiti a več o tem v naslednji objavi ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar