Promocija

No tale objava bi resnici na ljubo morala nastati že včeraj a ni se izšlo, preveč je bilo stvari za urediti in nisem našel časa, iskreno se mi pozno zvečer, ko sem prišel domov niti ni dalo.

Dan sem začel relativno zgodaj, jutranja kavica doma potem pa pot pod noge in gremo v Maribor, slavnostna promocija doktorjev znanosti, dolgo sem čakal na to a sedaj je bilo pred vrati. Najprej sem se zapeljal v Evropark, v Celju namreč niso imeli moje številke izbranega čevlja in če sem že ravno na poti v Maribor, zakaj pa ne, čevlje kupil potem pa sem imel še nekaj časa in sem se malo sprehodil po Evroparku, v eni izmed trgovin zagledam poznan obraz, vstopim in pozdravim, no zagotovo me ni pričakovala tam, nekaj besed na hitro po dolgem času sva se videla in načelen dogovor za kavo ... odhitim naprej v center mesta, dobim mesto za parkiranje in se na hitro srečam še s sestrično, ki je bila ravno v bližini in je odpisala izpit. Potem še kava z družino in mentorjem pa smo šli v dvorano, nekaj čakanja potem se je ceremonija začela. Kar malo razvlečeno je bilo vse skupaj, 17 kandidatov, za vsakega so prebrali nekaj besed o kandidatu ali kandidatki, pa podatke o naših disertacijah in potem je sledila še podelitev, stisk rok z rektorjem in mentorjem in obvezno fotografiranje pa smo opravili, kar 2 uri in pol se je vleklo. Nasmeške na obraze je pritegnila prodekanja Fakultete za matematiko in naravoslovje, poročala je o disertaciji enega izmed kandidatov, pa na koncu dodala, da je tukaj v imenu mentorja, ki je odsoten in da je prepričana, da je le peščica ljudi, ki ve kaj je prebrala in priznala, da še sama ne ve :) Ja tako je to, če nekdo doktorira iz strogo specifičnega področja v matematiki, priznam tudi meni ni bilo prav nič jasno iz čega je sotrpin doktoriral, ampak strinjam se zagotovo je bilo nekaj dobrega :) Po fotografiranju smo se še nekaj časa zadržali v dvorani, stiski rok družine in izrazi na obrazu, ki so mi dali vedeti kako ponosni so name, lep občutek je bil, priznam, tudi kakšna solza sreče se je pojavila na njihovih obrazih in to me je ganilo. Po procesiji še zakuska in sproščen klepet, nismo ravno dolgo ostali, odločili smo se, da gremo še na družinsko kosilo, babi, dedi, oči, mami in jaz. Preverjena gostilna, Šiker v Lenartu ni razočarala in hvala dediju za kosilo.

Popoldan povratek v Celje, vmes sem se ustavil še na kavi pri sestrični in sproščen klepet se je kar malo zavlekel. Zvečer smo se dogovarjali za fitnes, na koncu sva šla kar sama s kolesi, po fitnesu pa diema, pijača, no prav pa greva v priljubljen lokal v centru mesta, v toplem večeru je bila družba prav prijetna in pijača je še kako prijala ... potem pa le še domov. Današnji dan pa priprave, jutri spet na pot, spet v Španijo, veselim se je, dobra družba, preverjena ekipa in lepo vreme, ki je napovedano ... kaj bi si želel več? 

Tako, promocija je za menoj, čeprav sem že marca zagovarjal se lahko šele sedaj prav zares podpišem s svojim novim nazivnom, dr. Mitja Gorenak ... ja nekaj časa bom še potreboval, da se navadim, a dobrih stvari se človek hitro navadi kajne? Do naslednjič prijatelji, namaste, namaste!