Ob zaključku nore sezone ...

Konec je ... konec naporne, dolge, uspešne, zabavne ... vsekakor pa NORE sezone ... govorim o sezoni vodenja, no vsaj o tistem najbolj napornem in stresnem delu, ostanejo le še vodenja pred božičem in tista čez novo leto, za katera ne vem če si jih ravno želim. Ker ne vem, ali si želim še eno novo leto preživet na poti, sam, nekje daleč, nekje daleč stran od vseh tistih, ki mi nekaj pomenijo, s katerimi nisem preživel niti eno novo leto v zadnjih petih ... ja ... petih (5) letih! Pa vendar so ta vodenja drugačna, ljudje so praznično razpoloženi in vsi s(m)o tako bolj sproščeni.

Vse od začetka septembra pa do danes ni bilo nekega pravega premora, iz vodenja na vodenje, po le nekaj kratkih dni, včasih le ur doma namenjenih počitku, vse to človeka izčrpa, ampak konec je ... vesel sem a hkrati žalosten ker je konec, vesel zato, ker sem dobro opravil, žalosten zato ker je preprosto konec.

September je bil naporen, poln maturantov, ki so bili eni boljši drugi malo slabši, predvsem težavnejši! A speljali smo ... zahvala gre vsekakor tudi odlični ekipi sodelavcev, s katero smo delili bolj ali manj prijetne trenutke, hvala vam vsem in ja vsekakor moramo se sedaj ob zaključku te NORE sezone dobiti in zadevo pošteno proslaviti!

Oktober, najprej še najboljši maturatni te sezone, Gimnazija Celje Center je ponovno presegla samo sebe, že lani so bili super, letošnji niso niti malo zaostajali in tudi z njimi smo uživali, sredina meseca je prinesla nekoliko nepričakovan a popolen izlet, ki sva ga naredila z mojim najboljšim in meni najdražjim prijateljem, Ian hvala ti za tiste štiri dneve, žur je bil popoln pa čeprav so bili najini sotrpini na avtobusu precej "mlajši" od naju, Bosna pa ... naj reče kdor hoče kar hoče ... vedno znova navduši in ja moram se vrniti!

Zadnji dnevi pa potovanje, ki sem ga pričakoval malo s strahom, nisem vedel kako bo, kako bo ona gledala na vse skupaj, ali bo čudno ali bo vse šlo gladko, prvi dan sva bila oba malo zadržana, drugi je bilo že malo bolje in potem iz dneva v dan bolj sproščeno vzdušje, vem, da ji lahko spet popolnoma zaupam in tudi ji! V to me je prepričal pogovor, tista urica vožnje, ko je sedela ob meni, ko sva se zapletla v tako noro iskren pogovor, ki mi je pomenil veliko več kot si ona predstavlja, vedel sem, da se je vrnila in da je to še vedno ona, čeprav med nama ni več tistega ogenjčka, ki je gorel poleti pa je še vedno iskreno zaupanje in pa upam, da sedaj pravo prijateljstvo, po vsem kar se je zgodilo mislim, da si oba zasluživa to! MALA ... HVALA TI, SAJ VEŠ ZAKAJ!

November ... odhod ... slovo, ona se je poslovila s sladkim malim presenečenjem katerega nisem pričakoval na letališču a sem ga bil vsekakor vesel, potem pa majhna skupina individualnih potnikov, ki so bili prave face. Skupaj smo preživeli štiri sončne dneve v toplih sončnih žarkih mediteranskega sonca je bilo res lepo. Za piko na I sva najprej s Boštjanom naredila pravi zaključni žur, potem pa sva ga ponovila na nek način še z Valentino dva dni kasneje, res pravi užitek so bili tile zadnji dnevi, čeprav sem utrujen in vesel, da sem do ma jo že pogrešam ... njo, ki me vedno očara ... ki jo ljubim ... samo mojo Katalonijo!

Till next time ... Jst!