Obračun leta 2008

Staro leto se poslavlja, še malo pa bomo nazdravili novemu, tokrat za spremembo skok v novo leto ne bo službeno obarvan, zabava s prijatelji v Mariboru bo prava stvar, v to ne dvomim, še pred dvema dnevoma pa je kazalo kot, da bom mogoče vseeno moral na službeno pot, k sreči se je rešilo drugače! Priznam po toliko letih na poti bo prav prijetno silvestrovati doma v Sloveniji. Več o skoku v novo leto drugič sedaj je čas ... čas za obračun leta 2008, ki se poslavlja ...

Januar ... mesec odet v bolečino, modrostno zobovje je sranje vam rečem, uh kr zmrazi me, ko pomislim na vse neprespane ure ob boleči čeljusti, še dobro, da je mimo!

Februar ... začelo se je z fenomenalnim rojstnim dnevom, s torto, ki je nebom nikoli pozabil in z družbo tistih, ki mi pomenijo največ ... nadaljevalo precej študijsko ... mesec je minil kot bi mignil!

Marec ... vse je bilo v znamenju priprav na konec meseca ... skozi cel mesec sva se pripravljala ... najprej poroka :) nato viza ... in končno na koncu pot!

April ... ah vse kar je lepo enkrat mine ... najprej ločitev ... :) ... viza je potekla in nisva bila več poročena ... a pot sva nadaljevala skupaj ... noro potovanje ... Arabski Emirati, Tajska, Kambodža ... noro ... in rodila se je nova ljubezen ... potapljanje ... tihi svet pod vodo ... brezmejen ... miren ... fantasitčen ...

Maj ... naporen in deloven ... jasno po mesecu uživanja je bilo treba spet malo začeti migati ... služba ... fax ... služba ... fax ... in tako naprej ...

Junij ... rez ... menjava službe ... takrat sem zapustil fenomenalen kolektiv ... ampak ni mi žal ... moja pot je morala naprej ...

Julij ... poletje ... užitki na zelenicah ... ob drugi ljubezni leta ... golf ... leto spoznavanja ... sledi leto napredovanja in večjih užitkov ... veselim se ga ... konec meseca še počitnice v Španiji v odlični družbi ;)

Avgust ... najprej še počitnice v odlični družbi ... potem veliko časa na poti ... spet vodenja ...

September ... za začetek maraton v Logarsko dolino ... nato nekaj vodenj ... nekaj dela za faks ... letos se je hitro začelo ... s polno paro ... predvsem pa napete volitve ... in uspeh ... vsaj delen ...

Oktober ... Mandarine ... vsak vikend sem obiral mandarine po delti Neretve ... naporno a fenomenalno ...

November ... razočaranje ... odpoved potovanja v New York ... razlogi so bili jasni ... ni šlo ... danes vem, da je bilo prav, da je pot počakala ... žal mi je ampak New York ne gre nikamor ... hkrati sem dobil klic ... poklicala me je Azija ... vmes še enormno veliko dela za faks ... določitev teme ... izbor mentorja ... za konec ... konferenca v Barceloni ... odlično!

December ... veliko dela za faks ... objavljena dva članka ... spisana dispozicija ... gradnja se mojega dela se nadaljuje ... vmes dvom ... glede službe ... kaj storiti ... kam zaviti ...

Plusi leta:
+ dva nova hobija ... potapljanjanje in golf
+ obnovitev hobija ... kolesarjenje
+ izbira teme naloge
+ izbira mentorja
+ objava dveh člankov

Minusi leta:
- zobobol :P
- nejasnost glede službe
- nemirno srce

Splošna ocena leta: prav dobro (4) :) ali za vse tiste na faksu prav dobro (8) :-) :-) :-)

Skratka leto, ki se poslavlja je pustilo prav dober vtis ... poskrbel pa bom za to da bo leto, ki prihaja še boljše!

Novoletne zaobljube:

1. nadaljujem z miganjem ... še več migam ... :)
2. spišem teorijo naloge
3. sprejmem odločitev glede službe

Takole to je to ... hvala vsem, ki ste to leto zaznamovali, posebna hvala tistim, ki ste ga naredili tako čarobnega! Rad vas imam!

Se ponovno beremo v letu 2009!

Namaste!

Mitja

Veseli december

Okej ... najprej ... opravičilo ... premalo pišem vem ... ampak enostavno ali ni časa ali ni tematike ... ko je tematika ni časa potem je aktualnost vprašljiva in ja ne pišem za nazaj ... mater sm zakompliciru :)

Torej kaj se je kej dogajal ... na faksu gre očitno prvi del proti koncu, ostal je samo še en izpit in potem še seveda naloga ... kar se tiče naloge sem bil kar lepo aktiven ... tako sem izbral mentorja in se dogovoril z njim za sodelovanje ... tudi naslov sem nekako že oblikoval in raziskovalni problem ... upal sem sicer, da mi bo uspelo vse to dokončno izpiliti še pred novim letom a ni uspelo ... tako, da bo pač moralo počakati na naslednje leto ... uspel sem spraviti oba članka, ki sta mi skoraj da pol leta visela v zraku glede objave do tega, da sta sedaj sprejeta v objavo, kar me super veseli ... cilj kar se tiče tega je bil torej dosežen ... :) ...

Ta vikend sem bil na Dunaju ... 2 dni ... mrzlo je edino kar mam za povedat drgač pa čist klasika ... torej brez posebnosti ... naslednji vikend v London ... za kar 5 dni ... yeah baby :) ... sam da bo vreme zdržalo tk k je zdej napoved pa bo super!

Kje bom za novo leto ... ma to me vsi sprašujejo ... jaooo ... ne vem ... nekak se nagibam k temu, da po vseh teh letih nebom delal ... lepo bi bilo enkrat biti za novo leto doma po dolgem času ... pravzaprav že 6 let nisem bil doma za novo leto ... ja doma bom ostal ... 99,9% evo odločen :)

Danes praznuje očka ... vse najboljše njemu ... jutri praznuje babi vse najboljše njej ... zato smo se danes zbrali in imeli eno prav luštno družinsko kosilo ...

Danes sem videl ... beri dobil v roke ... čeprav jo je poštar prinesel že pred dnevi tudi voščilnico iz ZDA ... noro ... prav pogrešam jih ... letos se nismo videli ... upam, da se bomo v 2009 ... kot moja družina so mi ... pravi prijatelji ... in kako so nekateri zrasli od lani ... prav neverjetno! Komaj čakam, da se vidimo ... tudi jaz sem pisal ... ne vsem, ki vas poznam ... a mnogim ... vsaj vsem tistim ... ki vas imam rad ... ki vas cenim ... vidim kot prijatelje ... prave prijatelje ... upam, da se boste ob prebranih mislih ... za vsakega sem izbral prav svojo ... našli ... in boste vedeli kaj sem vam hotel sporočiti ... no vsekakor ... eno že veste ... Rad vas imam ... in hvala da ste v mojem življenju to kar ste ... prijatelji!

Ja veliko se je dogajalo in se dogaja ... težko je strniti vse v nekaj stavkov ... veselje ... otožnost ... sreča ... nesreča ... uspeh ... neuspeh ... bolečina ... užitek ... izguba ... pridobitev ... poraz ... zmaga ... vse to ... vse to se nam vsem dogaja ... vsak dan ... to je življenje ... ali ... C est la vie ...

Do naslednjič ... NAMASTE!!!

... dnevi, ki so ostali za mano ... in dnevi, ki so pred mano ...

Okey priznam ... lenoba od mene ... celo večnost že nisem nič napisal, prav nič še v tem mesecu, čeprav smo že zakorakali preko polovice ... gremo lepo po vrsti ... po nekaj letih sem prvi november letos pričakal doma ... ne bom rekel, da ni bila zanimiva na trenutke lepa sprememba ... ampak mrazu na pokopališču je še vedno isti ... to je bil moj zaključek ;) ... takoj po začetku meseca bi moral na pot ... zase ... za dušo ... New York in vzhodna obala Združenih Držav Amerike sta me vabila ... a izkazalo se je, da ne bom odšel ... in nisem ... sicer tega zapisa sedaj nebi bilo kajti še vedno bi se potikal nekje tam čez lužo ... nisem odšel ... z razlogom ... a o tem nebi ... danes vem, da je prav, da sem ostal doma ... veliko sem uspel postoriti ... veliko stvari spraviti tja kamor bi jih moral že pred časom ... sedaj bom opravil lahko tudi eno študijsko obveznost, za katero je kazalo, da bo še morala počakati ... a sedaj je skorajda že pod streho ... obračun ... teh dni je kar lep ... predvsem po opravljenem delu ... pod streho spravil še dva izpita ... samo še eden do konca ... definiral naslov naloge ... zamenjal ... oziroma nadomestil mentorja ... moj prej izbrani mentor postaja minister za delo ... seveda mu želim pri delu veliko uspeha ... vem, da je strokovno odlično podkovan ... uspešno sem opredelil tudi raziskovalni problem in model ... skratka ... veliko ... veliko dela ... veliko dorečenega ...

... in dnevi ki prihajajo? Veliko dela je sedaj pred mano seveda ... pripraviti si moram prezentacijo za prihajajočo konferenco na katero se odpravljam konec meseca v Barcelono ... pripraviti moram papirje za prijavo teme naloge ... zbrati podpise ... mentorja in koordinatorja programa ... predvsem pa me čaka sedaj veliko prebiranja in zbiranja literature ... nato pa seveda pisanje, pisanje, pisanje ... za tem raziskovanje, raziskovanje, raziskovanje ... in potem se mogoče celo vse skupaj zlije v celoto ... v nalogo s katero zaključim ...

... potovalni načrti bodo sedaj malo zamrznjeni ... počakati morajo pravi čas ... počakal bom ... da me pokliče ... spet kakšna nora avantura ... spet kakšna čudovita dežela ... ni bil pravi čas ... New York bo počakal ... tudi Amerika ... slutim na nek način ... naslednja velika avantura bo ponovno povezana z Azijo ... priznam prevzela me je ... na nek način sem se zaljubilj vanjo ... sicer pa ali ni ljubiti nekaj najbolj osnovnega ... nekoč sem nekje prebral ... nihče ne ljubi kot otrok ... in res je tako ... tista ljubezen je nekaj najčistejšega ... najbolj pristnega ...

Saj že veste ... namaste ... do naslednjič ;)

My little one ...

Okey ... mogoče bo kdo rekel, da sem fanatki na njegovo glasbo ... iskreno pred njegovo smrtjo je prav veliko nisem poslušal ... zdaj pa se mi zdi, da kar naprej najdem kakšen nov enkraten komad od Tošeta Proeskega ... še enega, ki se mi zadnje dni veliko vrti bi delil z vami ... najprej njegovo lepo besedilo ...

When day time still remains to get away
In my dreams i pray
One more time to see your face again,
That i will follow way.
Just one more time to see your eyes
Then you can go down to sleep
Just once to hold you,
That i will follow way.

You said: my little one don`t you cry
There was no time for me to say goodbye
A force beyond my choice was calling me
It was my destiny.
So many things more i need to do
Then if it looks like it`s stealing me from you
You got it always deep down in your heard
That we will never be apart.

Memories are always here to stay,
You gonna be holding on
You gotta be strong
That i will follow way
Just one more time to see your eyes
And i leave go down to sleep
You are too young
That i will follow way.
I`ll dry these tears, chase these fears this road you need to take
And angels are showing you the way
You wake up now in another world
But the promise you won`t brake
You`ll be watching me every step i take.

You said: my little one don`t you cry
There was no time for me to say goodbye
A force beyond my choice was calling me
It was my destiny.
So many things more i need to do
Then if it looks like it`s stealing me from you
You got it always deep down in your heard
That we will never be apart.

... nato pa še link do spota ... narejenega po smrti Tošeta ... v njem pa sodeluje Tošetov nečak ... Kristjan ... zanj pravijo, da bo legendarnega Tošeta nasledil ... http://www.youtube.com/watch?v=jSS8NwDnCvY ... mislim, da bo masrikomu všeč ...

Kaj sem počel drugače? Vikende v oktobru sem preživljal na poti ... obiranje mandarin v dolini Neretve je bilo enkratno ... vedno dobra družba ... lepo vreme ... skratka Dalmacija ni razočarala ... sedaj nekaj časa ostajam doma ... oktober je bil zelo naporen sedaj pa se moram spet malo posvetiti študiju ... nekatere stvari že predolgo odlašam ...

... pesmi nosijo spomine ... spomine preteklosti ... spomine lepih dni ... zakaj je tako kot je ... ??? ...

Do naslednjič ... za vse vas ... samo jaz ...

P.S. Bi kdo kej mandarin ... men že pr ušeih vn gledajo :)

Večer v dobri družbi ... večer kot si ga lahko le želiš ...

Dolgo sem čakal na tak večer ... predolgo ... šele v tretje gre rado pravijo ... in ja tokrat imajo presneto prav ... prvič je bilo še v avgustu ... na Vransko Summer Night ... ko sem hotel na koncert ... ni se izšlo ... utrujenost je bila prevelika in obveznosti naslednjega dne niso dovoljevale tega ... drugič je bilo konec preteklega meseca ... takrat mi je veselje preprečilo moje počutje ... vročina ... prehlad ... ni šlo ... tokrat me vrjetno nič nebi moglo ustaviti ... hotel sem to in tako sem zvečer sedel v avto ... vožnja do Maribora je minila dokaj hitro ... parkiram pred študentskim domom, pograbim mandarine in grem proti Nežini sobi ... malo začudeno me pogleda kaj za vraga nosim mandarine ... malce kasneje pa se ji le posveti ... rekla mi je naj ji jih kaj prinesem iz trgatve v dolini Neretve ... njen pogled in vzklik ... ko se je spomnila mi bo se dolgo ostal v spominu ... klepet ob mandarinah ... z Nežo in ostalimi je bil prijeten ... potem smo se odpravili ... Štuk ... gneča neverjetna ... še dobro da je Neža vztrajala in kupila karte že prej ... drugače bi ostali pred vrati ... v dvorani se je zbrala že precejšnja množica ... kar vleklo se je z vsemi študentskimi igrami preden so na oder končno prišli ... Primož, Izi, Maco, Marjan ... in ljubljenka občinstva Tina ... takoj so dvignili občinstvo ... Tabujevci to res znajo ni kaj reči ... energična Tina je več kot odlično nadomestila prejšnjo pevko Nino ... nekateri pravijo, da je Tabu postal z njo še boljši! Komad za konadom ... sami hiti ... publika nori ... Miha naju je z Nežo vsake toliko pogledal malo po strani ... reveža je bolelo koleno od poškodbe in ni mogel skakati kot vsi ostali ... midva pa sva norela dalje ... najprej nekaj starih hitov ... še "Nininih" potem hiti, ki so jih soustvarili s Tino ... med njimi tudi najin komad ... mms s sliko sem ti poslal kot sem obljubil ... res sem si želel, da bi bila takrat zraven ... popolno bi bilo ... pololn večer ... odlični družbi ... z odlično glasbo ... dobri dve uri odlične glasbe ... čeprav je bil Tinin vokal na trenutke povsem preveč na tiho ... sta pustili sledi ... vsi smo bili čisto prepoteni ... tudi v dvorani je bilo po pravici povedano presneto vroče ... čas je bil, da krenem proti domu ... poslovil sem se od Miha in Neže ... odlično je bilo ... in kmalu se spet vidimo ... objem je bil sladek ... upam da res kmalu ... ob kavici ... tortici ... na sončku ... dokler res ne pride zima ... bil je to po dolgem času res ... večer kot si ga lahko le želiš ...

... tih deževen dan ...

Jutro ... prebudim se zgodaj ... vsaj tako se zdi ... zunaj je še tema ... pogledam na uro ... ni ravno zgodaj ... ampak zaradi deževnega dne je še vedno precej temno ... počasi se bo potrebno navaditi na to, da so dnevi vse krajši in krajši ... priznam včasih me pozimi prav zamika, da bi pobegnil ... na jug ... na drugo stran sveta ... premaknem se iz postelje skozi kopalnico do računalnika ... pregledam pošto in se spravim nad knjigo ... dobro začnem brati in kmalu na ekranu utripa pogovorno okno programa MSN ... Boštjan ... sodelavec ne ... več ... prijatelj ... iz Španije piše ... najprej običajni pozdrav potem pa zagledam tiste težke besede ... ponoči je umrl Tim ... sodelavec ... prijatelj ... težka novica ... Tima sem razmeroma dobro poznal ... vedno je bil pozitivne energije ... čeprav pogosto utrujen od nenehnega tempa v katerem je živel ... nikoli nebom pozabil najinega zadnjega snidenja pred nekaj tedni ... ko sem odhajal se je prijazno nasmehnil kot vedno ... mi segel v roko in rekel ... se vidimo naslednjič ... nisem vedel, da bo to najino zadnje snidenje ... in prepričan sem, da tudi on ni slutil da bo tako. Nekaj let je Tim bolehal na jetrih ... niso delovala pravilno ... zdaj so odpovedala ... rešitve ni bilo ... za sabo je pustil svoje podjetje, svojo ženo, svoja dva otroka ... nas ... prijatelje ... v mislih sem cel dan preživel s tistimi, ki so mu bili blizu ... tragična izguba je to ... Tim ... počivaj v miru! ... dan se je nadaljeval zelo umirjeno ... z vlakom v Ljubljano ... na predavanja ... predavanja na katerih nisem bil najbolj pri stvari ... vseskozi sem mislil na današnje dogodke ... potem vožnja domov ... v tišini v dežju ... res je bil ... tih deževen dan ...

Znova na pot ...

Kovček je pripravljen ... jutri krenem ponovno na pot ... tokrat za 6 dni v Španijo ... odrasla skupina ... precej drugače bo kot z maturanti, vsaj noči bodo prespane ... sicer z avtobusom, kar se bo precej vleklo a vseeno ... veselim se poti ... veselim pa se je zato ker sem v sebi na nek način sprejel odločitev ... že nekaj časa pravim, da bo dovolj ... in da bo treba poiskati kaj bolj rednega ... vsekakor sem se odločil, da je letošnji september moj zadnji vodniški september ... sicer je res, da se zarečenega kruha največ poje ... a vseeno ... odločil sem se, da bo letošnja sezona moja zadnja v takšnem obsegu ... več let zapored sem na poti po 100 dni in več ... dovolj je bilo ... čas je za korenine ... še bom vodil ... a manj ... mnogo manj ... čas je da obrnem nov list ...

Do vrnitve s poti ... Namaste!

... včeraj ... danes ... jutri ...

Pesem, ki se je vrtela včeraj, se bo vrtela danes in se bo vrjtela jutri ... srečno pot ... sledi sanjam ... Namaste!!!

THE HARDEST THING

I sleep all night
Right by your side
I love to hear your breathin', breathin'
The morning light,
Opens my eyes
It's nearly time for leavin', leavin'

I know that it seems
Like it's easy for me
O I wish you could feel
What's going on inside

It's the hardest thing I ever have to do,
To walk away from you
When I wanna hold you,

It's the hardest thing
In every single day
To have to turn away,
I want you to know that,
This is the hardest thing.

Another day is years away,
I close my eyes
To see your face,
The more I wait,
The longer it takes,
It feels like time
Is standing still.

Where ever you go,
Whatever you do
I want you to know that you're on my mind

It's the hardest thing I ever have to do,
To walk away from you
When I wanna hold you,

It's the hardest thing
In every single day
To have to turn away,
I want you to know that,
This is the hardest thing.

Just let go of your hand
It's the hardest thing
To make you understand that
To love you, feel you
Till the time I'll see you again
It's the hardest thing

Ouuuuuu
It's the hardest thing I ever have to do,
To walk away from you
When I wanna hold you,

It's the hardest thing
In every single day
To have to turn away,
I want you to know that,
This is the hardest thing.

I sleep all night
Right by your side
I love to hear your breathing, breathing...

Ultramaraton

Dolgo sem govoril, da bom to storil a sem odlašal ... po več kot 5 letih sem pred približno 4 tedni ponovno sedel na kolo, kupil sem si novega Scottovega Aspecta 40 in začel kolesariti ... najprej nekaj krogov okoli rodnega Celja, kliometri so se nabirali, prvič 20 kilometrov, drugič 30 kilometrov in tako dalje. Pred 14 dnevi me je Aleš zvlekel na Celjsko kočo s kolesom seveda, prvič ko sva se vzpenjala sem mislim, da klanca nebo nikoli konec, prav spomnim se kako sem Alešu rekel, da me Celjska s kolesom čaka naslednjič šele takrat, ko bom naredil po 200 kilometrov po ravnini in ne bom utrujen. Uspela sva priti do vrha, občutek je bil fenomenalen in od tistega trenutka dalje sem se poigraval idejo, ultramaraton Celje - Logarska dolina, tekaška preizkušnja, ki pa bi jo izvedel s kolesom, teči take razdalje tako ali tako nisem sposoben.

Kljub temu, da sem se zaklel, da me Celjska koča ne vidi več sem le nekaj dni po tistem čisto po tihem odšel sam, rekel sem kar bo pa bo, ponovno mi je uspelo in Celjska koča tako ni več bila izziv, Logarska dolina pa je vseeno ostajala nekaj česar me je bilo na nek način malo strah. Še nekaj voženj okoli Celja potem pa sem moral na pot. Malo sem pozabil na Logarsko dolino in pred nekaj dnevi me je klical Aleš ... ali si še za ... ja sem rekel in poti nazaj ni bilo več. Plan je bil iz Celja v Logarsko in z avtomobili nazaj. Šele v petek, na dan pred odhodom pa sem izvedel, da nebo šlo tako in da nimamo prevoza nazaj, poti nazaj ni bilo, gor in dol s kolesom, 150 kilometrov, 5 x toliko kot sem povprečno prekolesaril.


Sobota ... zgodnje jutro ... spravim se na kolo ... pri gostišču Čulk počakam še Robija in odpeljeva se v Arjo Vas ... tam se pridružita še Ian in Aleš ... krenemo na pot, prvi postanek si privoščimo v Nazarju, na polovici poti v Logarsko dolino, oziroma na četrtini celotne poti ... kakšnih 10 minut postanka nato nadaljujemo ... proti Ljubnemu ... tam smo dotočili vodo v stekleničke in odpeljali proti Lučam ... vsem nam je šlo dobro, nihče ni bil preveč utrujen, le Robi je imel težave s prestavami ... nič resnega ... v Lučah smo naredili spet krajši postanek, pred nami je bilo še zadnjih 17 kilometrov kolesarjenja ... še vedno je šlo vse po načrtu ... le naše zadnjice so trpele ... jasno dolga pot je bila že za nami ... okoli 10 kilometrov pred ciljem sem začutil ostro bolečino v desnem kolenu ... vztrajal sem naprej vendar z zmanjšano hitrostjo ... bolečina se je stopnjevala in moral sem se za kratko ustaviti ... stisnil sem zobe in nadaljeval ... nič me ni moglo ustaviti v zadnjih kilometrih ... ko se je odprla pred menoj Logarska dolina sem vedel, da me čaka le še dober kilometer ... bolečina je bila neznosna ampak vztrajal sem ... po 3 urah 40 minutah ... smo prekolesarili 75 kilometrov in prispeli na CILJ! Občutek, ko sem prispel do cilja ... v spremstvu meni res dragih prijateljev in kljub bolečini, ki mi je praktično onemogočala tudi hojo je bil fenomenalen ... premagal sem 75 kilometrov, premagal bolečino, premagal SEBE!

Sledil je počitek ... dobro organiziran prireditveni prostor nam je nudil klopi za oddih, jedačo in pijačo ... pri Slovenski vojski sem dobil tudi dva paketa umetnega ledu, ki ga le stisneš in se ohladi ... nekakšna čudna kemija ... a vsekakor blagodejno za moje razbolelo koleno, ki je prav lepo tudi oteklo ... urica in pol oddiha je hitro minila, klepetali smo o razno raznem, sam pa sem v sebi občudoval tiste, ki so razdaljo 75 km pretekli, zmagovalni čas je bil 5 ur 53 minut ... enostavno fenomenalno!

Sledila je pot nazaj ... le s težavo smo se usedli na kolesa ... bolečina samega sedenja je bila prav okrutna ... samega me je skrbelo za koleno ... vedel sem, da bo spust vsaj do Ljubnega še realen ... naprej pa bom upošteval navodilo zdravnice Slovenske vojske, ki mi je dala led ... če bo bolečina prehuda odnehaj ... prvi del poti do Luč je en sam velik spust ... tu je vse šlo OK ... vsakič, ko sem obrnil pedali koles sem seveda začutil ostro bolečino a vedel sem, da moram vztrajati ... Luče ... nadaljujem do Ljubnega ... bolečina je neznosna ... vsem tistim, ki so vam kdaj pulili modrostne zobove tako kot meni ... no tisto puljenje je pravi užitek ... potem si predstavljate ... iz Ljubnega nadaljujem do Nazarji ... tam smo ponovno počivali ... kot na poti v Logarsko dolino ... spet sem hladil koleno oziroma sedaj že kar obe z tistim umetnim ledom ... mimo Mozirja do Letuša ... tu pa sta koleni odpovedali ... ni šlo več naprej ... mogoče me bo kod označil za mehkužca ... vseeno mi je ... moj cilj je bil dosežen in še presežen ... po 122 kilometrih enostavno ni šlo več naprej ... ko sem sestopil s kolesa sta me nogi le komaj držali še pokonci ... ob neznosni bolečini seveda ... prijatelji so spravili kolo do garaže Ianove mame ... mene pa je pobral družinski prijatelj, ki se je ravno vračal z avtomobilom ...

V Celju sem komaj vstal iz avtomobila ... prišel v stanovanje ... se stuširal in legel na posteljo z obilico ledu na vsakem kolenu ... presneto zatekla sta bila ... k sreči je oteklina uplahnila ... danes je bolje ... še vedno me boli zadnja plat ... tudi malo bolečin v mišicah čutim ... in koleni še nista popolnoma OK ampak vse to bo urejeno v nekaj dneh ...

Recite kar hočete ... sam sem vesel ... premagal sem sebe in dolino ... osvojil svoj cilj na 75 kilometrih ... se potem kljub bolečini boril še skoraj 50 kilometrov nazaj ... tam sicer omagal ... a za rekreativca ... z skoraj nič priprav je to vseeno uspeh ... hvala Alešu ... za vso spodbudo na poti ... tudi Ianu in Robiju za vse ... odlično je bilo ... in drugo leto se vračam ... bolj pripravljen tako, da osvojim skupaj z vami vseh 150 kilometrov te neverjetne dogodivščine!

Začetek nove sezone

No takole ... torba je pripravljena ... le še nekaj misli in potem grem v deželo sanj, le na kratko ... Jutri v Gardaland v nedeljo v Španijo ... začenja se nova sezona ... spet je čas maturantskih izletov in kar nekaj časa bom kot vse kaže preživel na poti ... veselim se ... to delo mi je vedno v veselje in vem, da bo lepo, čeprav naporno ... kot vedno ... za zdaj najprej na pot do naslednjega četrtka potem bomo videli kako naprej ...

Nova sezona je prišla na nek način prehitro, poslavljaš se ... kmalu po tem, ko se vrnem se ti odpravljaš na dolgo pot ... vedela sva zato dolgo ... a vseeno je težko ... a kaj naj ... slediti je vedno potrebno svojim sanjam in prav je, da jim slediš, to privoščim vsakomur ... vesel pa sem, da se še vidiva preden greš ... saj veš ... kako in kaj je ... que serra serra ... ane :)

Danes ne bom dolgovezil ... prepozno je že in prezgodaj moram pokonci ... namaste vsem vam ... ki me spremljate ... neznancem hvala ... znancem, prijateljem in družini pa ... pogrešal vas bom ...

Namaste do naslednjič!!!

All fair in Love and War?

Ali je v ljubezni in vojni res vse dovoljeno? Ne vem, nisem še bil v vojni, in temu sem hvaležen, že tako ali tako pa bijemo "vojne" vsak dan. Kar precej časa se nisem javil in kar nekaj stvari se je vmes odvilo, priznam čas tudi sedaj, ko bi naj počival mineva s svetlobno hitrostjo. V Španiji je bilo lepo, drugače je priti na dopust kot pa le hiteti naokoli s skupinami, prijetno je bilo, dobra družba je vsekakor močno vplivala na tale moj vtis. Španiji je sledilo nekaj dni doma ... pa vendar so minili kot bi mignil, sploh iskreno povedano ne vem kaj sem počel, še največ časa sem porabil za pripravo članka, ki bo čez nekaj dni odromal na mednarodno konferenco. Vikend, ki je za nami pa sem preživel v družbi prijateljice, sošolke pravzaprav iz mojih šolskih dni v Kanadi, lepo jo je bilo videti po več kot dveh letih, križarila sva po Sloveniji, odkrivala njene lepote, uživala v dobri hrani, umes doživela pravo neurje v Ljubljani, a dnevi so hitro minevali, v soboto sva dobronamerno odšla na Vransko summer night a od vseh podvigov v prejšnjih dneh sva bila enostavno tako utrujena, da sva kaj kmalu pobegnila, zato sem zamudil Tabuje, presneto, res sem jih želel videti ampak oči so mi kar lezle skupaj in ni šlo drugače, mini koncert Tabujev sem imel zato kar naslednji dan, v avtu, prijateljico sem odpeljal na Dunaj, na poti nazaj pa sem si vrtel vse uspešnice Tabujev in v avtu prav veselo prepeval, še dobro, da sem bil v avtu sam, nimam namreč ravno posluha za takšne reči in lani mi je celo nekdo prepovedal petje :)

Včeraj se je dan začel lenobno, po tako napornem vikendu sem si malo oddiha tudi zaslužil, popoldne sva z prijateljem udarila lepo turo slabih 30 kilometrov s kolesi, zvečer pa smo šli na "eno pijačo" ... kolikokrat sem se že zaklel, da ne grem na eno pijačo?!?!?! Večer se je končal pozno, skoraj da že zjutraj, umes pa smeh, glasba, pijača, slikanje s fotoaparatom, snemanje filmčkov na mobilnem telefonu ... skratka odklop ... danes sem dan preživel bolj produktivno, večji del dneva sem pilil članek, ki sem ga pred tem prevajal, v oddajo mora, 15.8. se nezadržno bliža in mislim, da bo jutri že imel svojo končno podobo. Zvečer je prišla Neža, nekaj časa se že nisva videla, sproščen klepet ob sladoledu ... grški jogurt z medom in mandelji je zakon vam rečem ... se ni ravno dolgo zavlekel, mudilo se ji je naprej ... a vseeno je bilo prijetno ... Neža je res ena tistih prijateljic, ki ji lahko vedno prav vse zaupam, vesel sem, da je tako!

Pa se vrnimo še malo k naslovu ... Ali je v ljubezni in vojni res vse dovoljeno ... to je bila danes na nek način tudi tema pogovora z Nežo ... ne vem ... sam sem deljenega mnenja ... nisem pristaš idej tipa "oko za oko" ... sam igram odprte karte ... vsaj v ljubezni ... saj se spomnite v vojni še nisem bil, tam bi vrjetno igral drugače :) ... sem kar sem ... vem kaj hočem ... včasih se na ta račun tudi opečem ... bolj kot pa razmišljam pa ugotavljam ... ljubezen je kot vojna ... začneš, ko hočeš, končaš ko moraš!

Sonce, Voda, Zrak, Svoboda!

Kovček je pripravljen, počitnice se začenjajo ... nekaj časa me nebo ... veliko vas je, ki vas bom pogrešal ... prava oseba pa bo vedela, da je tole samo zanjo ... :)

Dotik, le dotik
je povedal vse za oba
pogled, le en pogled
je spremenil najin svet ...

Se še spomniš risanja po pesku,
pesek naju je pokril za lahko noč.
Prvič zvezde skupaj sva preštela,
pozabila na vse ...

En dan, le en dan,
ki v večnost je ujet.
Poljub, le en poljub
je obljuba vseh obljub ...

Moj dotik začuti tvoje prste
prsti čutijo ljubezni zlat dotik
ustnice zardijo v barvi sreče,
sreče da sva zdaj eno sva ...

TU STOJIM, PONOSNO S TEBOJ,
TI POVEM, MISLI JASNO NA GLAS
SAJ VEŠ ...

moj dotik začuti tvoje prste
prsti čutijo ljubezni zlat dotik
ustnice zardijo v barvi sreče
sreče da sva zdaj midva ...

moj dotik začuti tvoje prste
prsti čutijo ljubezni zlat dotik
ustnice zardijo v barvi sreče
da zdaj eno sva ...

TU STOJIM PONOSNO S TEBOJ
TI POVEM MISLI JASNO NA GLAS

TU STOJIM MIRNO IN PONOSNO ...

Glej kako lepo zvezde plesejo
Spomni se na pesek in dotik ...

Prvi je korak junija takrat
Še spomin na pesek in poljub ...

Vsem prijateljem, znancem in neznancem, ki me spremljate preko bloga pa ... Namaste!

Dlan išče dlan ...

Dlan išče dlan,
da res prepletejo se prsti,
v stiskih nežnih, grbkih, čvrstih,
na dobri dan ...

Dlan išče dlan,
dotik dotiku gre naproti,
nasmeh z nasmehom se zaloti,
na dobri dan ...

Odveč so izrabljene besede,
pogled potaplja se v poglede,
v podobe sanj,
na dobri dan ...

Dlan išče dlan,
vzkipelo je pričakovanje,
z dlanjo se poiskala dlan je,
na dobri dan,
na takšen dan,
na dobri dan ...

Dlan išče dlan,
dotik dotiku gre naproti,
nasmeh z nasmehom se zaloti,
na dobri dan ...

Vzkipelo je pričakovanje,
z dlanjo se poiskala dlan je,
na dobri dan,
dlan išče dlan, podobe sanj,
dlan išče dlan, podobe sanj,
na dobri dan ...

_____________________________________________________

Še nekaj trenutkov in odplaval bom v deželo sanj, jutri pa krenem proti Španiji, devet dni na poti, devet dni dela, devet dni sonca, devet dni veselja, ...

Pesmica ... ima namen ... ni kar tako ... prava oseba bo vedela, da je namenjena njej, če bo prebrala ...

Namaste!

... ko pride čas, da obrneš nov list ...

Mesec se zaključuje in z njim sem prišel do prelomnice ... pred približno mesecem dni sem sprejel odločitev, da se poslovim od mojega dosedanjega delovnega mesta ... da začnem iskati nov izziv ... po sedmih letih sodelovanja in letu in pol dela v agenciji se sedaj na nek način poslavljam ... še vedno ostajam v turizmu kot vodnik, a odhajam iz vsakdanjega vrveža, vsaj za nekaj časa. Julij bo namenjen počitku, nekaj bom tudi vodil, avgust pa predvsem pripravam, na jesen, na nove izzive, kakšni bodo še ne povem, nekaj mora ostati moja mala skrivnost ... a danes sem divjemu tempu, ki sem ga bolj ali manj skos živel zadnje leto in pol rekel namaste!

Kako se počutim ... no ja priznam občutki so mešani ... zapustil sem dober kolektiv ... zelo dober ... predvsem skupino neverjetno sposobnih ljudi, ki jih bom vedno znova občudoval kako uspejo ... a moram naprej ... iščem nov izziv nov izziv zame, v mojem področju dela ... prepričan sem, da pa bom z prav vsemi ostal v dobrih odnosih ...

Jutri zaključim še zadnje dejanje letošnjega prvega leta na podiplomskem študiju ... obračun sledi ... čakam še ti dve oceni ... kot kaže bo rezultat, ki sem si ga zastavil ... na nek način želel dosežen, stisnite pesti še jutri med 14 in 16 uro ;)

Po glavi mi rojita še dve misli ... kaj bo s koncem julija ... ali bo uspelo ali ne ... in kaj se je zgodilo v soboto ... ali je bilo prav ali ne ... ali si bila jezna ali ne ... priznam, da ko sem te po treh mesecih videl mi je zastal dih ... nisem te pričakoval ravno tam ... potem pa sem prišel do tebe ... želel sem si pogovora ... pa nisem prepričan če je bilo prav ... ali pa si mogoče ti želela, da nebi pristopil ... vse skupaj se je takrat spomladi končalo tako čudno ... ali je že napočil čas, ko sva lahko spet normalno prijatelja? Priznam želim si tega ...

P.S. Paše ti barva ... kolker se je v temi vidl ... ampak zdej bi pa lahk poskrbela, da jo vidim se na soncu, tk k si rekla da boš :)

Čista 10ka in 1 leto ...

Pregled tedna ... ah kaj naj rečem ... delo delo delo ... ma ne bom o tem ... tale blog je namenjen pravzaprav dnevu, ki je za nami ... tako je naneslo ... da je v enem dnevu se obrnilo desetletje in leto dni ... dve prelomnici ... pomembni ...

Zvečer smo se dobili ob desetletju ... čista 10ka ... odkar smo končali osnovno šolo ... več kot pomembna obletnica in čutil sem, da se moramo dobiti ... že pred mesecem sva z Majo začela ta projekt ... ni ravno majhen ... najti je bilo treba najprej spisek vseh sošolk in sošolcev ... potem vse kontakte in nato še organizirati celo zadevo ... od 27 kolikor nas je končalo skupaj 8.b razred leta1998 sva zbrala 26 kontaktov ... le za eno sošolko se je izgubila vsaka sled ... nihče ne ve kje je in kako jo najti ... in od vseh 26 povabljencev nas je konec koncev se sinoči ob mizi zbralo kar 20 ... kar lepa številka kaj naj rečem ... vesel sem bil ... zelo vesel, da smo se zbrali v takšnem številu ... nekaterih dejansko nisem videl od leta 1998 pa do včeraj ... celo mojega dobrega prijatelja ... soseda v klopi zadnje 3 leta nisem videl celo desetletje ... klepet se je odvijal sproščeno, tudi razredničarka je prišla ... lepo je bilo nadoknaditi pretekli čas ... povprašati kje si ... kaj počneš ... kako ti gre v življenju ... vsi smo živi in zdravi ... nekateri smo se poredili ... izgubili kaj las ... najhitrejši so se vmes že poročili ... kar nekaj je tudi otrok ... sedem če smo prav prešteli ... desetletje je hitro minilo ... veliko se je spremenilo ampak mi smo ostali isti ... zgodbe iz šolskih klopi, pa dobra hrana in pijača ... absolutno odlična družba ... vse to je bilo več kot dovolj dober razlog, da smo najvztrajnejši se razšli šele, ko se je zunaj začelo daniti ... nepozaben večer je bil ... in ja bomo ponovili ... a čar takšnih obletnic je, da jih ponavljaš z nekajletnim razmikom ... le tako je dovolj tematike za klepet ... vsem ... čisto vsakemu posebej, ki je sinoči prispeval delček v mozaik večera hvala ... res hvala ker ste prišli ... ker ste delili večer s tistimi s katerimi nas je družilo 8 let otroštva ... nekateri ste prišli od zelo daleč ... drugi čisto od blizu ... nekateri za nekaj uric ... drugi za cel večer ... ni pomembno ... bili ste del nas in včerajšnji večer bo ostal v spominu ... zavedno ...

Ob obratu desetletja pa se je včeraj obrnilo tudi leto dni ... leto dni odkar sem spoznal ... in začel prijateljevati z osebo, ki mi je spremenila življenje ... se zavedno vpisala v moje srce in moj spomin ... hvaležen sem da sem te spoznal ... a žal mi je da je tako kot je sedaj ... ne morem biti to kar sem bil nekoč ... danes ne morem biti niti tvoj prijatelj ... ker okoliščine ne dovolijo ... predvsem mi je žal, da ne morem dvigniti telefona ... reči halo kako si ... greva na kavo ... greva na sprehod ... zdaj tvoje srce pripada nekomu drugemu ... tako si se odločila ... tako sem sprejel ... a ne znam sprejeti dejstva da ne moreva biti prijatelja ... priznam pogosto se sprašujem preprosto vprašanje ... zakaj ne ... ne vem odgovora ... mogoče ga še kdaj najdem ... mogoče ne ... mogoče se bo kaj spremenilo ... mogoče ne ... kdo ve ... včasih si tole prebirala redno ... ne vem mogoče še prebiraš ... mogoče ne ... če prebiraš je le eno kar ti želim ... bodi srečna ... in sledi svojim sanjam ... če nama je prijateljstvo namenjeno se bo še zgodilo ... ko bo čas zato ...

Horoskop za prihajajoči teden pravi: Sredi tedna vas bo poklicala oseba katere klic si že dolgo želite, življenje se vam bo obrnilo na glavo a brez skrbi sreča vam je naklonjena. Če je tole res ... priznam si sedaj vrjetno edina oseba katere klic si že dolgo želim prejeti ... torej me pokličeš v sredo ali četrtek? :-)

Med delom, veseljem, srečo, zabavo in razmišljanjem ...

Nor teden ... to je prva misel ... priznam ... toliko se je dogajalo da pravzaprav ne vem kje naj začnem, vsakodnevno sem se znašel zjutraj v pisarni ... tudi v ponedeljek že kar ob 9h pa čeprav sem prišel iz Londona šele okoli 3h zjutraj ... aja London je bil naporen a zabaven kot vedno ... v ponedeljek pisarna ... popoldne obisk pri babici in dediju kjer sem prevzel mojo novo igračko ... Nokia e51 ji je ime ... krasna reč ... dobro deluje in za enkrat sm navdušen ... slikica tukaj ... http://www.buytrd.com/shop/images/nokia_e51.jpg ... :) ... skratka nova igračka :) ... potem torek ki je z neverjetno hitrostjo odbržel mimo mene ... v sredo služba po službi pa premiera ... Sex v mestu ... fajn film ... ne ne rabite gledat nadaljevanke da vam bo jasno ... je pa vreden ogleda ... priporocava ... oba ki sva ga videla ... hvala tebi za družbo ... kaj greva naslednjič gledat ... čakava spet na kako orng premiero ane :) ... potem četrtek ... služba in predavanja pa sem prišel domov sred noči ... skorajda ... petek ponovitev vaje ... no ja skorajda ... razen tega, da namesto predavanj delo na projektni nalogi ... sobota ... zadnja predavanja za letos ... jupiii ... ampak dela za faks nebo zmanjkalo ... zvečer pa krasna večerja ... v Cizeju so se potrudili, škarpena izpod peke in krompir ... enkratno ... sicer malo drago a vseeno ... vsake toliko je to treba poizkusiti ... pijača s klapo se je zavlekla dolgo v noč ... danes pa dan za faks ... delal sem najprej na eni potem na drugi izpitni nalogi ... zadovoljen sem z delom ... veliko opravljenega ... sedaj pa pakiram ... jutri spet na pot ... Gardaland ... pojutrijšnjem ... Gardaland ... v sredo ... Gardaland in v četrtek ... Gardaland .... sej se ti lahko zrola :) ....

Še nekaj moram zapisati ... kar nekaj časa me že muči ... nekaj časa mi roji po glavi ... je to prava stvar ... je to tisto kar si želim ... ali je ona ... ali ni ... ali je prav tako kot je sedaj ... ali naj grem po drugi poti ... vse je OK ... lepo je ... ampak ja ... misli begajo ... drugam ... ali nebi bilo bolje drugače ... vse je ... vse je tu ... a ni tistega ... tistega kar sem čutil ... ali se samo bojim ... ali res ne čutim ... ali je res še vedno ona ... v moji glavi ... v mojem srcu ... ne vem kako naprej ... bega me ... čeprav je ni ... pa je ... pa ni ... pa je ...

Sobotni večer ... in 11 ur 30 minut ...

Vem ... spet zamujam ... tale blog bi lahko nastal vsaj v nedeljo dopoldne ... enostavno ni šlo ... opravičujem se! Dela čez glavo!

Najprej sobota ... dopoldne delo za faks ... popoldne pa najprej kosilo pri babici in dedku potem pa vožnja v Celje, kjer sem zvečer pričakoval obisk ... kar nekaj časa je trajalo, da smo se uskladili ... glede datuma ... ampak uspelo nam je ... tri prijateljice ... prave prijateljice, ki jih poznam ... huh eno že skoraj 20 let ... dve pa približno 15 let ... družilo nas je kar nekaj časa, ki smo ga skupaj preživeli še v osnovni šoli, nekateri skupaj delili še srednjo šolo in celo faks ... skrata poznamo se že celo večnost ... namen obiska pa je bil da pogledamo malo slike iz moje poti po Aziji ... s Sonjo je prišel še Peter ... njen fant ... ma sej lahko bi napisal tudi mož ... po 8 letih ... :) ... vztrajna sta vztrajna vse čestitke ... skupaj smo najprej prehodili skozi slike in nekaj mojih besed Azijo ... lepo je ... vsakič znova si bolj in bolj želim nazaj ... ko malo pogledam slike ... in ko se obudijo spomini ... po tem smo skupaj sedli za mizo in si provoščili prigrizek ... sproščen klepet ... smeh ... obujanje spominov ... fantastično je bilo ... in prav nič tisti večer nebi moglo biti bolje kot je bilo ... vsem še enkrat hvala ker ste prišli, hvala ker ste to kar ste ... moji prijatelji! To bo večer, ki mi bo še dolgo ostal v spominu ... vrjetno zavedno ...

Nedelja malo bolj lenobna ... kakopak ... dolgo v noč smo klepetali ... po dolgem času sem si vzel tudi čas za spremljanje dirke F1 ... priznam moja najljubša proga je bila na sporedu Monte Carlo vedno očara in Monako prav tako ... nisem si mogel kaj, da nebi užival tisti dve urici ... potem spet malo dela za faks ...

Danes seveda jasno služba ... precej običajen dan se je napovedoval ... z običajno ponedeljkovo norijo ... a vse je bilo presežek običajnega ... v pisarno vstopim okoli 8.45 ... telefoni zvonijo kot nori ... kaj vam je saj odpremo šele ob 9.00 ... tudi čez dan ni in ni bilo miru ... šele okoli 14:00 prvič pogledam na uro ... uh vem, da nebom končal do 17:00 ... okoli 17:00 je to jasno ... najmanj do 19:00 bom tu ... no konec koncev smo končali vsi skupaj šele okoli 20.15 ... odlično 11 ur 30 minut ... in jutri ... vrjetno isto ... ah obožujem norišnico ... zato sedaj spat ... namaste!

Mislim, da sem do sedaj blog le enkrat dopisal ... navado pa imam prebrati napisano ... in danes sem se nasmejal ... tistemu delu o treh prijateljicah ... hahaha napisano skoraj tako, kot bi imel tri ljubice ... hahaha ... ne brez skrbi to so res PRAVE prijateljice ... srce je oddano le eni ... njej ;) No zdej pa res! Nočko!!! :*

Nov naslov ...

Dan se je začel povsem normalno ... sobota je bila kot nalašč, za malo daljši jutranji spanec ... potem vožnja na vikend ... kosilo z družino in povratek nazaj v Celje ... že prej sem se dogovoril za večerno kavico s prijateljico ... nekaj časa sem še imel in malo sem se zleknil z zapiski in jih počasi prebiral ... malo lenobno sem se pretegoval, ko je zazvonil telefon ... pogledam na telefon in se nasmehnem ... ja halo ... kaj ti ... se zasliši iz druge strani ... kaj počneš ... ah nič malo poležavam ... ti a greva na tekmo ... kdaj pa je ... 18.15 ... brez oklevanja ajd pa greva ... bo tista kavica se morala zgoditi drugič ali pa ob vsaj drugi uri ... pokličem prijateljico s katero sva bila dogovorjena za kavo ... ok pa se dobiva prej ... zmenjeno ... skočim pod tuš ... se preoblečem in že sem na poti na kavo ... s prijateljico se usedeva na vrt restavracije ... klepetava in uživava v lepem vremenu ... precej časa se nisva videla ... pravzaprav kar dva meseca ... tako da je materiala za pogovor veliko ... po pol urice se posloviva ... odložim jo pri njej doma in že hitim na tekmo ... madona ... gneča na cesti za popizdit ... ob novem zakonu in kaznih se mi zdi kot da se preventivno vsi vozijo samo 40km/h v naselju ... madonca ljudje sej lahko 50 km/h ... no o tem kdaj drugič :P ... tik pred začetkom tekme parkiram v garažni hiši in pohitim pred glavni vhod ... tam me že čaka ona nasmejana kot vedno ... sezonske karte so božji dar vam rečem ... sploh če jih dobiš in ne kupiš :) ... najini sedeži so odlični pregled nad celotno igralno površino imava ... tekma se začne malo nervozno ... z precej napakami na obeh straneh ... spogledava se ... tale bo tesna ... zmago potrebujejo Celjani ... drugače nebo naslova državnih prvakov ... prvih petnajst minut se ekipi neprestano menjujeta v vodstvu ... nobena si ne uspe priigrati neke večje prednosti ... po petnajstih minutah je rezultat 8:6 za goste ... sranje ... ali bo fantom uspelo? V drugi polovici prvega polčasa se je rezultat malce popravil ... 10:13 za domače ob polčasu napove zanimivo nadaljevanje ... Florjani so bili glasni ... kot vedno ... vendar so bili tudi navijači Koprčanov tokrat zelo zelo glasni ... ker sva sedela bližje njim se je vrjetno zdelo da so glasnejši od Florjanov ... drugi polčas je postregel z bolj zrelo igro Celjanov ... rezultat so ves čas trdno držali v svojih rokah ... vseskozi je bilo nekako + 4 gole za domače ... tekma se je ogrela spet tik pred koncem ... pravzaprav ne tekma ampak samo ozračje ... minuto in pol pred koncem s prednostjo +4 je Celjski strateg potegnil minuto odmora ... rezultat je bil jasen ... fantje so v tisti minuti bolj slavili kot načrtovali novo akcijo ... navijači Kopra pa se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da izgubljajo ... pokazala se je kultura Evropskih Florjanov, ki so kulturno navijali ... med tem, ko so navijači Kopra začeli metati na igrišče vse kar jim je prišlo pod roke ... nekaj najbolj razgretih se je spopadlo tudi z varnostniki in policijo ... a k sreči so se hitro umirili ... končni rezultat ... na odločilni tekmi ... kar je prvič v zgodovini Slovenskega rokometa ... 23:27 ... Celjski rokometaši so si s tem priigrali že 16. naslov državnih prvakov v samostojni Sloveniji ... konec tekme s podelitvijo priznanj in pokala ... emocionalno, čustveno, enkratno! Zraven seveda obvezna pesem ...

Queen - We Are The Champions

I've paid my dues -
Time after time -
I've done my sentence
But committed no crime -
And bad mistakes
I've made a few
I've had my share of sand kicked in my face -
But I've come through
(And we mean to go on and on and on and on)

We are the champions - my friends
And we'll keep on fighting - till the end -
We are the champions -
We are the champions
No time for losers
'Cause we are the champions - of the world -

I've taken my bows
And my curtain calls -
You brought me fame and fortune and everything that goes with it,
I thank you all -

But it's been no bed of roses
No pleasure cruise -
I consider it a challenge before all the human race -
And I ain't gonna lose -
(And we mean to go on and on and on and on)

We are the champions - my friends
And we'll keep on fighting - till the end -
We are the champions -
We are the champions
No time for losers
'Cause we are the champions ...

Krasno je bilo ... in če to bereš hvala za povabilo ... še kdaj ane ;) Ob osvojitvi naslova seveda čestitke tako fantom kot strokovnemu vodstvu ... še posebej sosedu Ediju ;) ...

Večer se je nadaljeval v družbi prijateljev ... malo v okrnjeni zasedbi a vseeno ... pošteno smo zažurali ... ane Aleš :)

Dobro ... to je to ... to je kar se je dogajalo včeraj ... danes ah danes počivam ... jutri pa veselo na delo ... sestanek od katerega ne vem kaj naj si obetam ... upam da me čaka spet kak nov zanimiv izziv!

Do naslednjič ... namaste kakopak!

Mitja

P.S. Opravičilo ker se tako dolgo nisem javil ... dogaja se toliko, da enostavno ni časa ... svet je lep ;)

Spet na pot ...

Nekaj dni doma ... in spet odhajam ... tokrat za krajši čas ... in precej bližje a vseeno ... do Španije se podam jutri dopoldne ... dober teden bom v Kataloniji spremljal dve skupini potnikov ... služba je služba ... teden za mano je bil dolg in naporen ... prihajajoči bo prav tak ... potem se tempo umiri ... in čas bo za obračun obeh poti ki so za mano ... sedaj pa spat! Se beremo v Maju! :)

Zajtrk ... Kosilo ... Večerja

Jutro ... spet v pisarno ... ko vstopim je občutek kot, da večer pred tem sploh nisem odšel domov ... tempo pred prazniki je ubijalski ... a vemo kako je poznamo to iz lanskega leta ... še nekaj dni in bolje bo ... v trenutku padem v delo ... za zajtrk doma sploh ni bilo časa ... Luka se slučajno oglasi ... joj smo ga veseli ... sendiči za vse ... in kakšni sendviči ... domače žemljice iz krušne peči sveže od zjutraj ... odlično ... kar med delom pospravimo vsak svoj sendvič ... preden uspem prvič pogledati na uro se vse vrti z noro hitrostjo ... okoli poldneva majhno zatišje pomislim ... pogledam na uro ... kaj petnajst čez eno je že ... huh ne morem vrjeti ... kje je že tisti sendvič od zjutraj ... spogledamo se ... jasno če ne bomo kar vstali in šli z kosilom nebo nič ... polovica zdaj polovica kasneje ... v majhni skupinici se odpravimo v bližnjo restavracijo ... nekaj toplega bo prijalo pojesti ... ko vstopimo vidim za sosednjo mizo očeta prijateljice ... pozdravim ga in mu zaželim dober tek ... naše naročilo je 1,2,3 na mizi ... uživamo v dobri hrani ... prijateljičin oče se med tem poslovi ... naročim mu naj jo pozdravi ... po kosilu nazaj v kaos ... telefoni zvonijo ... papirji kar po zraku frčijo iz faxa ... preden se zavem je zunaj že mrak ... za večerjo ... še ena runda sendvičev :) ... potem po "ukazu" direktorja pijača v bližnjem baru ... sedaj doma ... postelja ... in jutri spet vse ponovno ... lahko noč ;)

Vrnitev!

Vrnitev ... mučna ... težka ... predvsem zato ker je bilo tam daleč v Aziji tako presneto lepo ... kar nazaj bi šel priznam! V noči iz petka na soboto se je potovanje zaključilo ... 29 dni ... minilo je kot 29 minut ... priznam! Težko je strniti vtise ... veliko prepotovanega, veliko videnega, ... mislim, da bo še kar nekaj časa trajalo preden se vsi vtisi v meni zberejo ... preden bom res lahko naredil nekakšen pošten "obračun poti". Počasi se prebijam skozi fotografije ... kar zajeten kupček jih je nastal ... okoli 1800 ... tudi popisanih strani, kamor sem spravljal svoje vtise je kar precej ... prav vse države, ki so ostale za mano, prav tako vsa mesta so na meni pustila pečat ... Najprej povsem drugačni Združeni Arabski Emirati ... z dirjajočim Dubajem in precej bolj umirjenim Abu Dhabijem ... potem Tajska ... prava dežela smehljajev ... Bangkok ... odštekan ... drugačen ... soparen ... prenatrpan ... Chiang Mai ... fantasitčen ... umirjen ... prijeten ... domač ... Kambodža ... šokantni Phnom Phen s svojim kaotičnim prometom ... to je šele bil prvi stik s pravo Azijo ... Tajska je povsem turistu prijazna ... Kambodža pa ... druga pesem ... popolnoma druga ... prava Azija skratka ... Siam Reap s čudovitim kompleksom Angkor ... osupljivo drugega ne morem dodati ... potem nazaj na Tajsko ... v pravi RAJ ... na južne otočke ... živahni Koh Samui ... umirjeni potapljaški rja Koh Tao ... kjer se rodi nova ljubezen ... opravljen tečaj potapljanja ... in zaljubil sem se v podvodni svet ... čudovito ... in potem iz raja v realnost nazaj domov ... bilo je čudovito ... neponovljivo ... enkratno ... vsem ki razmišljate o podobni poti le nasvet ... pojdi ne čakaj!

... nekaj malega slik ... tistih res čudovitih ...

... obala Abu Dhabija ...


... Burj Al Arab ... Hotel Jadro ... edini hotel z 7* ...


... kraljeva palača v Bangkoku ...


... plavajoča tržnica ...


... Angkor Wat ...

... rajske plaže južno Tajskih otokov ...

... podvodno srečanje, ki vzame dih ...

Pred potjo ... za nekaj časa ... slovo ...

Takole ... nisem vam tega razkril vse do danes, ko se bo zgodilo ... poslavljam se ... za nekaj časa odhajam v Azijo ... potepanje ... potovanje ... avantura ... kar nekaj časa sem že pripravljal tole pot in sedaj je čas, da se poslovim ... le zelo redki ste vedeli, da odhajam ... pravzaprav le najbližji prijatelji in družina ... danes vam to vsem obrazložim ...

Zakaj na pot? Ker rabim odklop ... od vsakdanjega tempa življenja, ki je včasih prav naporno ... in ker na potovanju za dušo nisem bil že več kot dve leti ... predolgo torej :)

Zakaj v Azijo? Že pred dvema letoma sem imel kupljeno vozovnico ... a sem jo moral zaradi spremembe načrtov vrniti ... Azija mi trka na dušo že vsaj nekaj let ... in danes začenjam tisto kar si že dolgo dolgo želim ...

Kje se bom potikal? Začenjam danes z vožnjo do Munchna ... polet v Dubai, Združeni Arabski Emirati ... nekaj dnevni počitek pred nadaljevanjem poti ... recimo temu kratek oddih za nabiranje moči ... potem naprej let v Bangkok, Tajska ... in nato se začne Azija ... Tajska po dolgem in počrez, pa sosednja Kambodža in mogoče še kaj ...

Kdaj se vračam? Tale verz, da najboljši dogovor ... Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo, prehiter za tiste, ki se bojijo, prekratek za tiste, ki se veselijo, predolg za tiste, ki žalujejo ... a za tiste, ki ljubimo je čas VEČNOST! Malo besednih iger ... vsak naj pomisli zase v katero kategorijo spada ... ;)

Takole ... slovo je vedno težko ... a ne za vedno ... ko pridem nazaj se bom spet oglasil ... po poti namreč ne bo računalnika, telefona, koledarja, urnika in ure ... ki bi upravljali moj čas ... ravno zato sem na poti ... da se umaknem iz vsakdana ... pogrešal vas bom ... marsikoga, ki tole bere ... ker pač ste del mojega življenja in del mene ... tisti del, ki ga žal ne morem vzeti s seboj na pot!

Namaste vsem skupaj! In do naslednjega javljanja ostanite to kar ste ... rad vas imam!

Mitja

Čas beži ...

O.K. ... čas beži ... prehitro ... dnevi so polni obveznosti in tako enostavno ne najdem več časa, da bi bolj pogosto zapisal kaj v blog, pa čeprav si želim ... dolgo je že, ko sem nazadnje pisal ... no ja vsega ne morem spisati, kaj se je zgodilo vmes ... zato mogoče le nekaj o včeraj in danes ... včeraj sem preživel večji del dneva v pisarni ... vse se počasi prpravlja na soboto ... velika selitev ... vsi jo že z veseljem pričakujemo ... končno so prenovljeni prostori čez cesto in v soboto je čas za veliko selitev ... več o tem, ko se bo zgodilo ... lahko pa vam povem, da so novi prostori super, precej bolj svetli ... in tople barve sten bodo vsekakor prijetne ... predvsem pa so novi prostori večji in to je bilo tisto kar smo najbolj potrebovali ... popoldne sem preživel v knjigah ... no ob njih pravzaprav ... posvetil sem ga namreč izdelovanju nalog za Metodologijo ... cel popoldan ... zvečer klepet in potem spanje ... danes budilka prezgodaj ... treba se je bilo vstati zgodaj saj sem imel ob 8.00 že sestanek v Zrečah ... in ja ne gre mi ravno od rok tole zgodnje vstajanje ... v Zrečah opravim in se vrnem domov ... dan sem si vzel prost ... malo sem v zaostanku z delom za faks zato ne gre drugače ... danes sem uspel tako po celem dnevu končati še preostale naloge za Metodologijo ... jutri jih oddam ... upam da bo z njimi vse O.K. in da me ne čaka še kakšno popravljanje ...

Dva naporna dneva ... zato sedaj pobegnem ... v svet sanj ... imejte se radi še naprej ... ;) ... Lahko nooooč!!!!

Greh

Ali tudi vi radi grešite? Majhni ... sladki ... greh ... noro ... užitek ... pa čeprav veš, da nebi smel ... vseeno ... grešiš ... ker je skušnjava premočna ... jaz sem grešil danes ... priznam ... je to dovolj ali moram za tale greh k spovedi? Vse skupaj se je začelo v petek ... ah kje ... začelo se je že precej prej ... pa dobro recimo, da se je tisto glavno, kar je vzpodbudilo greh začelo v petek ... poznal sem jo sicer že od prej ... dolgo pravzaprav ... več kot leto dni ... petek se je začel z brutalnim delovnim urnikom ... nadaljeval z rojstnodnevno zabavo ... seveda Alešu še tukaj vse čestitke za prvo polovico abrahama ... :) ... nadaljevalo na predavanjih v soboto ... prekleto zgodaj sem moral vstati in bila je prava muka a vseeno preživel ... soboto popoldan sem preživel ob prebiranju izpitne naloge prijatelja, ki sem mu jo pomagal pogledati ... Matija bolje, da si danes oddal če ne bo joj ... :) ... popoldan doma ... malo delal ... zvečer najprej k Anji na 18ko ... Anči še tebi še 1x vse naj naj ... nato pa na poti domov klic ... alo ... pridi nas pozdravit ... jao ... vedel sem, da se nebo dobro končalo ... in ni se ... končalo se je zgodaj zjutraj v avtonomni coni Arnovski Gozd ... :) ... kjer je bila glasba po našem okusu ... pijača tudi ... nedelja je prišla prehitro ... projekt dneva ... ki je vzel skoraj cel prekleti dan ... je bil formatiranje računalnika ... ponosno sporočam ... da moja mašnca spet pred bolj tiho in deluje precej hitreje ... tako, da lahko rečem ni bilo zaman ... danes pa pisarna ... od jutra do popoldneva ... umes pogovor z direktorjem, kjer sva dorekla kako naprej ... kar mi je všeč ... dober dogovor je ... potem sem došel domov ... na kraj zločina ... tu se je zgodil greh ... zapeljala me je ... nisem se ji mogel upreti ... sploh ne po vikendu, ki je bil za mano ... greh, ki ga že dolgo nisem storil ... a kriva je ona ... ja ja ona ... njen objem tako mehak ... tako topel ... zapeljal me je ... ob zvokih glasbe me je zapeljala v svet sanj ... presneta postelja :P

Ok ... :) ... pretiravam a vseeno ... tako pasalo je prespati 3 urice ... priznam ... pravi greh ... sploh ob vsemu delu a vseeno ... bilo je pregrešno fajn ... :) ... do naslednjič ... ostanite v cvetju!

Norišnica

Moji dnevi so norišnica ... to je sklep do katerega prihajam vse prepogosto ... počitek rabim ... dopust ... ampak ja ... nekaj časa še ne ... počasi saj bo ... vikend je bil še zadnji malo bolj na easy ... čeprav sem skozi cel vikend imel kaj početi ... sedaj bodo vikendi spet bolj "zabavni" začenjamo z vajami pri Metodologiji ... kaj naj rečem ... ok ni mi ravno vse jasno kar predavateljica pove na predavanjih a trudim se vsaj približno razumeti ... upajmo, da bodo vaje še malo bolj odprle mi oči ...

Včeraj predavanja, pred predavanji pa kosilo v dobri družbi ... jasno Sara zamudi kot vedno ... posledično še Tina, ki je bila z njo ... ok ok recimo, da jima tokrat oprostimo ... pice so ble dobre ... družba tudi ... tako da super ... sledila so predavanja ... ne ravno najbolj zanimiva ... :) ... potem pa pijača s prijateljicama in prijateljem s katerimi smo še pred letom, oziroma dvema skupaj gulili šolske klopi ... ne morem vrjeti kako nas je ta kratek čas spremenil ... namesto na easy pogovora je vse teklo o delu, službi, načrtih ... predvsem za kariero ... potem se v trenutku spogledava z Miruno ... se nasmejiva in potem stavek ... poglej nas ... a veš o čem se bomo pa takole menili čez 5,6,7 let ... hahaha ... ti a tvoja tamala že tut reče Ata ... hahaha ... nisem imel energije, da bi dolgo vztrajal z njimi ... slovo od Mirune, ki v nedeljo potuje za 6 tednov v Avstralijo in na Novo Zelandijo ... zavidam ji ... a vseeno Namaste Mirči ... Namaste ... potem vožnja domov ... pred spanjem pa še klepet ... dolg klepet ... a prijeten ... ;)

Danes ... jutro ... najprej vsa jutranja opravila potem pa v pisarno ... dan je iskreno minil kot bi mignil ... če si polno zaposlen je pač tako ... vendar tedni pred mano bodo še bolj naporni ... predavanja ... priprave ... vaje ... služba ... jaooo kaj bo kaj bo ... ah najraje bi kar z Miruno na jug jo mahnil ... a žal ne gre ... bomo kar delali dalje ane :)

Dovolj za danes ... glava me že boli od tega računalnika ... bljah ... saj ni čudno celi dan gledam vanj ... torej ... do naslednjič ... srečno kakopak ...

Skoraj pozabil ... 500 GB WD ... končno malo olajšanja za moj disk v računalniku ;)

Do naslednjič ... yours truly ... ME! :)

What makes a legend? Is it what a man does while he's alive? Or is it what he's remembered for after he dies?

Zvečer sem končno uspel pogledati film, ki me je že nekaj časa čakal na polici ... nisem in nisem se spravil zraven ... ampak danes mi je uspelo ... noro ... z eno besedo noro ... kar čutil sem, da bo film dober ... a da bo tako dober nisem niti upal sanjati ... tudi naslov današnjega bloga sem si sposodil iz filma ... ker se mi zdi, da gre za vprašanje na mestu ... kaj je tisto kar naredi človeka legendo?

Film govori o ljudeh ... katerih pogum je vreden vsega občudovanja ... katerih delo je težko ... nikoli dovolj poplačano ... a vprašanje je kako poplačaš človeku, ki je na kocko postavil svoje življenje, zato da je rešil življenje nekoga drugega, najvrjetneje popolnega neznanca? Poplačila je ... edino kar šteje je zadovoljstvo ... ki ga reševalec dobi ...

Gledal sem film z angleškim naslovnom The Guardian ali Varuh v prevodu ... opisuje pa življenje in delo plavalcev reševalcev v obalni straži ... vsebina filma je vredna ogleda ... in ne nebom razpravljal o njej ... pač pa o dveh citatih ... prvi je v naslovu in že prediskutiran drugi pa je iz pogovora med Benom Randallom (igra Kevin Costner) in Jakom Fisherjem (igra Ashton Kutcher) ...

Jake Fischer: I want to know your number?
Ben Randall: It's 22.
Jake Fischer: Well that's not... bad... It's not 200 but...
Ben Randall: 22 is the number of people that I've lost. It's the only number that I've kept track of.

Mogoče se bo našel kdo, ki bo rekel, da reševalci nimajo zadovoljstva v rešenih ... a ob ogledu celega filma vam bo takoj jasno zakaj je povedal le tiste, ki jih je izgubil, saj je v resnici le to tisto kar boli ... kjer ne moreš pomagati ...

V nadaljevanju vam dajem še besedilo pesmi ... osrednjega songa ... name je film naredil vtis ... priporočam ogled ...

Brian Adams - Never Let Go

Can you lay your life down, so a stranger can live?
Can you take what you need, but take less than you give?
Could you close every day, without the glory and fame?
Could you hold your head high, when no one knows your name?
That's how legends are made, at least that's what they say.

We say goodbye, but never let go.
We live, we die, cause you can't save every soul.
Gotta take every chance to, show that you're the kinda man who;
Will never look back, never look down,
and never let go.

Can you lose everything, you ever had planned?
Can you sit down again, and play another hand?
Could you risk everything, for the chance of being alone?
Under pressure find the grace, or would you come undone?
That's how legends are made, at least that's what they say.

We say goodbye, but never let go.
We live, we die, cause you can't save every soul.
Gotta take every chance to, show that you're the kinda man who;
Will never look back, never look down,
and never let go.

Never let go, Never let go, Never let go

Gotta take every chance to, show that you're the kinda man who;
Will never look back, never look down,
and never let go.

We say goodbye, but never let go.
We live, we die, 'but you can't save every soul.
Gotta take every chance to, show that you're the kinda man who;
Will never look back, never look down,
and never let go.

Will never look back, never look down,
and never let go.

Never let go [ x3 ]

------------------------------------------------------------------------------------------------
23.01

Nimam navade dopisovai bloga ... ampak nekaj mi gre po glavi sedaj, ko sem ga še enkrat prebral in mislim, da je prav, da dopišem ...

Nikoli ne vemo kaj nas čaka ... včasih so lahko majhni koraki ... majhne stvari tiste, ki odločilno spremenijo tok življenja ... vedno bi morali paziti kaj delamo ... kaj rečemo ... čeprav tega ne počnemo ... kljub temu, da vemo, da bi morali ... ne maram zamer ... nočem živeti z njimi ... besede včasih bolijo ... prav tako dejanja ... in zamere, ki sledijo ... nekatere stvari se še vseeno da popraviti ... dokler ni prepozno ... in ravno zato nočem zamer ... rekel sem kar sem čutil ... ne kuham zamere ... zelim le iskrenost in prijateljstvo ...

Smisel komercialnih praznikov?

Priznam! Ne dojamem ga! Smisla praznikov, ki so umetno narejeni za potrošniško mrzlico. Tudi z današnjim je popolnoma isto! Še eden izmed praznikov, ki je narejen kar tako, da pač potrošniki trošimo. Sam valentinovemu ne dajem prav nobene pozornosti, ljudem, ki jih imamo radi bi morali vsak dan to povedati oziroma pokazati in ne le ob umetno določenem prazniku. Tako moj dan danes ni bil prav nič posebnega ... edino kar sem izkoristil so bili brezplačni mms ... hvala mobitel ... sicer pa tako zmečem veliko preveč denarja za vas tako, en dan brezplačnih mmsov vas vsekakor nebo pokopal :) ... večji del dopoldneva sem si pisaril mmse z prijateljico, ki je bila z razliko od mene "pridna" v službi ... pridna v narekovajih zgolj zato ker prav veliko ni naredila glede na količino mmsov, ki sva si jih poslala ... preprost čvek ... na easy ... prav luštno je blo ... pred poldnevom sem skožil še na Zavod za zdravstveno varstvo ... kjer so mi dali prvo inekcijo cepiva ... proti hepatitisu A in B ... čez mesec dni še ena ... potem še ena po pol leta in zaščiten sem za naslednjih 2o let ... heh smešno če pomislim, da je to skoraj tako dolgo kot sem do sedaj na svetu :) ... zakaj sem se šel cepit ... pravzaprav preventivno ... hepatitisa sta nevarna ... lahko se jih nalezeš ... sploh pri tem kolikor jaz skačem okoli po svetu je to toliko bolj možno ... zato raje varnost prvo ... čeprav stane nekratno cepljenje 50€ ... :S ... za zdravje gre ... jebiga! Recimo da je to bilo darilo samemu sebi za valnetinovo :P

Zvečer presenečenje ... pogovor, ki ga nisem pričakoval ... prav smešno je bilo ... tragikomično v bistvu ... ne vem koliko je res ... če je bi bilo prav, da to izvem direktno in ne preko posrednika ... pokazala pa se je zanimiva plat ... čas je da pokažeš še ti pravi obraz ... je vse igra ... ali je resnica ... kaj je ... pokaži ... povej ... le ti si tista ki veš kaj je resnica! Poglej ji v oči ... nato poglej še meni v oči ... in šele nato ... povej ... resnico ... samo to želim vedeti ... resnico!

Podaljšan vikend ...

... mater je pasal ... podaljšan vikend je prišel kot naročen ... četrtek sem si vzel prosto v službi ... malo dela za faks pa malo počivanja ... vmes pa še nakupi ... dopoldne malo nepričakovan klic ... hei hei ... si doma? Ja sem ... no se oglasimo na čaj ... in tako smo kakšno uro presedeli ob skodelici čaja in klepetali ... vmes ponavljali biologijo ... in se prerekali čigavo telo je bolj zapreteno ... moško ali žensko ... baje smo deci bolj zajebani ;-) ... po tistem jaz v trgovino ... ostali nazaj v šolo ... nakupim stvari in se pripeljem domov ... umes se ustavim še v pisarni in si nekaj sprintam ... odhitim domov in se začnem ubadati z pripravo riževega narastka ... ob petih se na vratih pojavijo moje gostje :) ... definitivno z največjo čestitko, kar sem jih videl ... še danes iščem končni prostor zanjo ... na polico ne gre :P ... poleg čestitke še nekaj kar lahko pogledam kadarkoli in me bo spomnilo nanje ... hvala punce ... hvala predvsem zato ker ste prišle ... kot sem vam napisam v smsu ... bilo je ... kratko a sladko! Zvečer sem nekaj prebral ... kar mi ne gre v glavo ... pravzaprav ne razumem čisto ... in ne še sedaj ne pove ... nekoč bo ... upam ...

Petek ... dopoldan lenarjenje ... čisto tako kot sem si zamislim praznični dan ... popoldne priprave na večer ... zvečer prihod cele garde prijateljev ... jasno najprej sedaj že skoraj obvezna mesna štruca ...

... potem pa kitara, pesem, zabava ... doooolgo v noč ... Neža me je super presenetila ...

Torta ... ne vem kdaj sem nazadnje imel za rojstni dan torto ... in resno sem letos razmišljal, da bi jo kje naročil ... na koncu pa mi jo je prinesla za darilo ... in noro dobra je bila ... sadna s skuto in borovnicami ... odlična je bila kaj naj rečem ... dolgo v noč smo sedeli ... klepetali ... lep večer je bil ... tako v četrtek kot v petek ... lep zato ker ste bili z mano tisti, ki ste moji prijatelji ... tisti ki vas imam rad ... še enkrat hvala ker ste tu ob meni!

Opravljeno!

Blog bi sicer moral nastati že včeraj ... ampak ni bilo časa ... zjutraj običajno ... v službi me preseneti sms sporočilo ... obvestilo s strani fakultete ... opravili ste izpit ... super ... sicer ocena ni bila po želji ... ampak glede na to, da me ekonomika dela ni najbolj pritegnila sem zadovoljen tudi z oceno dobro (7) ... dan mini noro hitro ... popoldne spet vožnja na predavanja ... in zvečer proti domu ... med vožnjo domov klic ... ej a gremo na pijačo ... seveda ... med pijačo še en klic ... in zanimiv pogovor ... malce izzivalen ampak tak, ki ga sedaj že drugi dan premlevam ... ker mi ni hotela povedati ... grrr ... Barabica mala si :-P ... potem pa pridem domov šele malo po polnoči in res se mi ni dalo pisati še bloga ...

... danes ... dopoldne služba popoldne predavanja ... Metodologija za management ... jaoooo vedel sem, da bom obžaloval ... veeeeeliko dela ... pa truda ... ampak dolgoročna naložba ... s tem se tolažim ... ko bo potrebno pisati magistrsko ali doktorsko nalogo bo prišlo presneto prav ... sedaj pa ... končno postelja ... spanec ... mmmm prijal bo! Veselim se jutrišnjega popoldneva ... mislim, da bo prav luštno ... predvsem polno smeha ;) Javim ... till then ... Mitja ma vas rad :P

Majhna iskrena presenečenja, ki so mi danes prinesla veliko radosti ...

Ne zgodi se prav pogosto, da v enem samem dnevu doživiš več majhnih presenečenj, ki ti naredijo dan čarobno lep se strinjate? Meni se je danes zgodilo prav to! Lepo je ... prijetno ... prijeten občutek, ko veš, da imaš v svoji bližini toliko ljudi, ki se spomnijo nate ... kmalu po polnoči najprej voščilo mame in očeta ... pa seveda lepo darilo ... popotnica ... prvi prav prvi sms mi je poslala prijateljica, s katero sem se spoprijateljil pravzaprav nedavno ... v zadnjih nekaj mesecih sva se res navezala eden na drugega ... hvala ti ... res lep sms je bil ... potem me presenetijo iz fakultete ... odkar jim plačujem šolnino mi tudi oni lepo pošiljajo smse ... zanimivo ni kaj ;) ... sledil je še cel kup smsov od prijateljic in prijateljev od blizu in daleč ... presenečenje od Petre ... pa sms od Sabine ... noro dve leti se nisva videla pa vseeno se je spomnila ... potem voščilo babice in dedka ... in noro darilo ... preveč ... vredno veliko preveč ... ker najpomembnejša mi je njuna ljubezen, ki mi jo dajeta ... popoldne med vožnjo domov še nekaj klicev ... in sporočil ... skratka ... hvala ...vsem, ki ste se spomnili name danes ...

No dve presenečenji, ki ju moram izpostaviti pa sta mi pripravili dve osebi, ki ju imam rad ... in mi njuna prisotnost v mojem življenju pomeni zelo veliko ... najprej najbolj izvirno voščilo ... v obliki simpatične powerpoint projekcije, ki mi ga je poslala Tjaša ... pričaral je prijeten občutek in predvsem z zadnjimi nekaj prosojnicami tudi nasmešek na obraz ... hvala mala ... vsekakor najbol izviren način voščila, ki sem ga dobil ... drugi pa je bil Ian ... vem da ima v teh dneh nemalo skrbi zaradi hude bolezni svojega dedka ... vsi smo z njim v mislih in upamo na najboljše ... pa vseeno si je vzel čas ne le za voščilo ... prišel je prav na obisk ... stisk roke in objem je bil najboljše kar mi je lahko podaril ... veliko mi je pomenilo ... zelo veliko ... Ian je moj najboljši prijatelj sedaj že desetletje ... in obisk je bil popolno darilo ... nisem prepričan če je vedel mogoče vseeno je ... prišel je ravno ob 18h ... rodil pa sem se na petek 3.2.1984 ob 18.01 ... ja ... danes torej prazujem svoj ... 24 rojstni dan!

Pustna sobota

Jutro se začne že kar nekako običajno ... ustajanje malo po sedmi uri zjutraj ... pravo mučenje ... :) ... glede na to da preko tedna vstajam okoli osme je to ja ... pravo mučenje in pika ... vožnja v Ljubljano ... dež ... nič kaj prijetno ... samotno ... glasba me spremlja ... pripeljem se pred fakulteto ravno še dovolj zgodaj da malo pokramljam s sotrpini ... potem štiri ure predavanj ... nič pretresljivega in že se vozim proti domu ... v duhu pusta zavijem še na Trojane po njihove znane krofe ... potem že hitim v Celje ... najprej domov potem v enega izmed nakupovalnih centrov ... letos so vse punčke čarovnice (samo v duhu pusta da se razumemo :)) in vsi fantje spider mani ali kavbojci ... no pa sem dognal letošnjo pustno modo pomislim ... ni mi prav dolgo ostati nakupim nekaj najnujnejšega in se odpravim proti vikendu ... po kar precej časa bom spet dva cela dneva preživel tukaj ... s tistimi, ki jih imam rad ... a jim to premalkorat povem in pokažem ...

Zaključek?

Ponedeljek ... ali je še kdo, ki ga ne mara najbolj ... priznam ni med najbolj priljubljenimi dnevi v mojem urniku ... pa ne da bi bilo kaj posebnega ... ampak spet je potrebno iz lenobnega ritma vikenda preklopiti v divji ritem vsakdanjika ... in ja s tem se spopadam vsak ponedeljek znova in znova ... jutro se začne prav smešno ... nekaj minut čez sedmo mi zazvoni telefon ... še napol mrtev se javil ... ja prosim ... na drugi strani očka ... presenečeno ... a nisi rekel, da greš v pisarno danes ... odgovorim ... seveda ... ampak začnem ob devetih in kaj za vraga bi naj počel pokonci že malo po sedmi uri ... seveda me je klical zaradi povsem nepomembnega vprašanja ... ah tako pač je ... no ja ne bo mi to pokvarilo dneva ... v pisarni običajna ponedeljkova scena ... telefoni ... faxi ... emaili ... vsi bi radi vse in to zdaj takoj ... ja seveda ... no saj boste dobili le malo pa ob potrebno počakati ... spravim se do mojega računalnika ... moj mir je tukaj ... moje zatočišče ... delo običajno ... nič dramatičnega ... malo pred drugo se odpravim k zobozdravniku ... zaključek ... težko vrjeti po 12 dneh sem končno zadnjič tam ... rana od izpuljene osmice se lepo celi ... ni več potrebe po menjavi traku ... tega odstrani in zdravljenje je zaključeno ... kako neglamurozne zaključek pomislim ... ma ja važno je da je mimo ... sedim v čakalnici in čakam še nanjo ... obljubil sem da jo počakam ... jo potem zapeljem še do okulista ... malo na tesno je bilo s časom ... nekaj trenutkov po tem ko sem jaz prišel ven iz ordinacije pride za mano sestra ... ni mi jasno zakaj se smeje in v roki drži zdravstveno izkaznico ... Vaša prijateljica je rekla, da naj vam dam njeno kartico in vas prosim, da jo skočite potrdit v bližnji zdravstveni dom ... hehehe ... pa ravno prej sva se pogovarjala ali ima potjeno kartico ali ne ... odpravim se potrdit kartico ... ne vem zakaj moramo to potrjevati na tri mesece ... prav nobenega smisla nima ... dijaki, študentje in upokojenci bomo to vsaj celo leto od začetka šolskega leta in veljavnost bi prav lahko bila celoletna oziroma do izteka šolskega leta ... no ja pač še en glup sistem, ki ga imamo ... potem hitiva še k optiku ... ja seveda te zapeljem še do doma in čez nekaj trenutkov sem že nazaj v pisarni ... madona mi je všeč to da lahko skočim ven kadarkoli ... pišemo si ure in šef nam nikoli ne komplicira ... super je to ... priznam ... predvsem pride prav ko imaš kakšen opravek kot je zobozdravnik ... preostanek popoldneva preživim v pisarni ... večer ob nekaj dela doma ... jutri je nov dan ... novi izzivi ... sedaj pa čaka le še postelja ... končno!

Canon EOS akademija

Zjutraj najprej sedaj že kar običajna pot do zobozdravnika, pregled, zdravilo in že sem na poti v službo ... nadaljujem delo kjer sem končal včeraj ... nove cenike je potrebno dati na internet ... Kaja mi je danes uspela priskočiti malo na pomoč ... še kako prav je prišla ta pomoč kajti uspela sva okoli druge popoldan zadevo zaključiti ... tako, da so naša potovanja po Evropi za letošnje leto v celoti že objavljena ... jeeeeeej ... jutri gremo na Mediteran 2008 ... saj si želite pogledati cene počitnic kajne? Kam greste letos? Španija? Grčija? Egipt? Tunizija? Italija? Albanjija? ... odločitev je vaša ... jutri še ravno ne ... ampak v začetku naslednjega tedna obljubim ... bo tudi to dosegljivo na internetu ...

Popoldne vožnja v Ljubljano ... spet predavanje ... tokrat ne ravno običajno ... vse, ki smo kupili Canonov fotoaparat iz serije EOS so nas pri Canon Adriji povabili na tečaj uporabe naših novih igračk ... v dobrih treh urah smo ga do dobra spoznali ... funkcije ... nastavitve ... veliko majhnih a uporabnih podatkov ... kako ... kdaj ... čemu ... zakaj ... a vseeno na koncu najbolj uporabno ... podatkek ... da za dobro fotografijo potrebujemo predvsem čas ... in čim več fotografske "kilometrine" ... tu pa računam na nekoga, ki mi je obljubil ... da bo moj model ... pred nekaj dnevi ... sedaj morava le oba še najti čas ... pa kak lep sončen dan in potem bomo vadili ... vadili in vadili ... prodobivali kilometrino ... ;)

Rezultate današnji predavanj nimam kaj objaviti ker smo bolj ali manj slikali skos isto ... le z različnimi nastavitvami, da smo videli razliko ... objavil pa bom tiste teste, ki jih bova z mojo modelko ;) opravila ... ne vse seveda ... nekaj pa ... samo za vas ... kakopak ... namaste do naslednjič!!!

P.S. Zobek ... no luknja, ki je bila se knočno celi ... bolje je ... še malo pa bo!

Bolečina dni ...

Bolečina ... že nekaj dni moja spremljevalka ... kako svoražim to ... ampak moral je ven ... moj predragi modrostni zob ... prej je pritiskal na sedmico in me je bolela tista ... zdaj me boli rana kjer ne nekoč blia osmica ... bljah ... V sredo zvečer ... sedim pri zobozdravniku ... zadnji sem na vrsti tega dne ... najprej lokalna inekcija ... nekaj minut čakanja ... zobozdravnik med tem izgine iz ordinacije ... potem prvi poizkus ... malo še boli ... ok ... pravi zobar ... bova še malo počakala ... naj bolj prime ... spet izgine ... vrne se čez nekaj minut ko jaz iskreno povedano ne čutim nič več ... precej hitro uspe izdreti zob ... potem prizna ... no pa je le šlo ... precej strah me je bilo je bil kompliciran zob ... ja hvala zobar dragi zdej mi to poveš si mislim ... predpiše še tablete proti bolečini in grem domov ... mislil bi da je vse končano ane ... ampak seveda ne ... od srede do danes ... peti dan je že ... mene pa še vedno boli če ne uzamem tablete proti bolečini ... za dobro mero se je seveda še vnelo in sedaj jem še antibijotike ... super res ... prav lepo so me zašuštrali ... agh ... danes mi zobar prijavi ... nebi bilo nič čudnega če bo še 14 dni bolelo ... a ne se hecat ... upam da bo prej bolje ... držite pesti!

Z bolečimi pozdravi :-)

Mitja

Obisk ...

Jutro ... prebudim se le nekaj trenutkov preden dobim sms sporočilo ... presenečen sem ... priznam ... nisem ravno pričakoval, da mi bo pisala ... a vseeno vesel ... dopoldne še skočim v pisarno ... prirpavim si predvsem delo za jutri ... potem hitim domov ... članek me čaka ... končal bi ga rad še preden se bo oglasila ... malo pred drugo zazvoni telefon ... uff nisem še končal ... prideš do mene ... ja ok pridem se sliši iz druge strani ... še zadnji pregled ... evo ... končano ... samo upam, da je tako kot mora biti ... dam ji darilo ... ki jo je čakalo dolgo ... nekaj več kot tri mesece je že od njenega rojstnega dneva ... a nisva in nisva se uspela dobiti ... videti ... tempo življenja mi ni všeč ... potem se skupaj odpraviva po opravkih ... hitro razrešiva in vpraša me če jo lahko zapeljem do doma ... seveda ... ni panike ... pred njenim domom še malo poklepetava ... sporščen klepet ... smeh ... klepet in spet smeh ... ravno tak kot so bili že nešteti klepeti, ki sva jih imela ... res je bilo prijetno videti te po dolgem času ... nepričakovano a zato prijetno ... na koncu še obljuba ... naslednjič se vidiva prej kot čez tri mesece ... ok ... držim te za besedo ;-) ... posloviva se in ona odhiti domov ... jaz se odpeljem k sebi ... premislim ok ... še imam nekaj časa ... skočim v pisarno uredit še nekaj zadev ... potem se vrnem domov ... spet delo ... hah kaj pa drugega ... zapiski za novo destinacijo ... a vesel sem, da lahko rečem ... končani so ... jeeeeej .... nova destinacija prirpavljena ... mesto, v katerega sem se zaljubil ... Sarajevo ... neko vez čutim ... mogoče zaradi olimpijskih iger 1984 ... vrjetno bo to to pa čeprav sem bil še dojenček ... tisti, ki pridno berete blog boste vedeli kje je povezava med mano in olimpiljskimi igrami 1984 v Sarajevu ;-) ... večer je malo bolj lenoben ... še dobro, da je tako ... jutri pa nova predavanja ... končno ... prav pogrešam jih že ... aja, ko smo pri faksu ... danes še dve neprijetni novici ... članek za katerega je bilo rečeno da bo dolg nekje 20 strani se je zajetno odebelil ... predelati moram kar lepih 60 strani ... in druga ... naše izpite od petka bodo popravljali še nekje 2-3 tedne ... komedija ... kaj pa lahko storimo ... nič ... le upanje ostaja ... da sem opravil ... vem, da blesteče ne bo!

Zdaj pa spat jutri je naporen dan ... kakopak ... lahko noč vsem!!!