December, in najbolj nora pot ...

Ja ja vem ... predolgo ... ne skačite ... ne gre ... enostavno ni ne časa ne volje vsak dan kaj pisarti tukaj ... :) ... veliko se je dogajalo ... kje začeti sploh ne vem ... še konec novembra sta prišla dva negativna odgovora ... bil je zagotovo trenutek streznitve ... iz oblakov na trdna tla ... zavrnitev dispozicije na faksu ... za katero sem mimo grede šele včeraj prejel odgovor uradno kaj je potrebno dopolniti ... odgovor pa je tako splošen, da nisem prepričan niti kje začeti ... ah ja ... bo že ... saj iskreno sem to tudi pričakoval na nek način ker je že kar javno jasno, da v prvi fazi zavrnejo praktično vse ... s tem se moram še spopasti ... a bo že ... druga zavrnitev je bila kar malo bolj boleča ... EU sredstva za katera sem kandidiral so mi v prvi fazi izpolzela iz rok za le pičle 3 točke (od 100 točk, ki so jih podelili), priznam tisti dan nisem vedel kaj naj bil sem na tleh ... po dolgem času sem se počutil spet popolnoma nemočnega ... trajalo je predolgo, da sem dobil uradni dopis ... po tistem sem se nekako sestavil ... možnost pritožbe mi je vlila pogum, nekatere točke so mi ocenili precej pristransko in ni trajalo prav dolgo, da sem se odločil za ugovor ... zadeva je sedaj v teku ... mogoče bodo le našli tiste tri točke in potem bi to lahko bilo malo pozno božično darilo ... upanje umira zadnje in boril se bom do konca ...

Skozi celotni december so se vlekli predbožični Dunaji ... prav vsak vikend sem bil v Avstrijski prestolnici ... lepo je bilo ... včasih naporno ... včasih mrzlo ... a mesto je vedno polno energije ... in ko sem že mislil, da ne bo več vodenja za leto je prišlo še novoletno ... tokrat grem v London ... mislim, da bo odlično, vsaj vse kaže na to ;)

Včeraj in danes sem preživel dva dneva s tistimi, ki jih imam najraje ... mojo ožjo družino ... čeprav zunaj ni bilo kaj dosti božično vzdušje zaradi dežja in toplote je bilo zelo prijetno ... pogovor ... dobra hrana ... darilca ... majhne pozornosti ... še tistim ki me spremljate tukaj seveda ... vesel božič!

Nekaj dni pred božičem je bilo tudi zelo pestro ... v petek popoldne me kliče prijatelj ... kaj delaš v nedeljo in ponedeljek praša ... povem mu da nič kaj bistvenega nekaj tu nekaj tam ... prosi me za pomoč ... dolga pot je padla pred naju ... v nedeljo nekaj pred 10 dopoldne me je pobral doma v Celju ... vedela sva v kaj se spuščava ... napor ... vožnja do meje z Italijo je bila vožnja po pravljični a ledeno mrzli Sloveniji ... zunaj sonce ... a kakšnih minus 14 stopinj ... na meji dolijeva gorivo potem čez Italija, kilometri so bežali za nama ... 1270 km kasneje sva se znašla na Francosko - Španski meji ... dobrih 9 ur ... le dva 5 minutna postanka ostalo vožnja vožnja vožnja ... ob 22h ... torej 12 ur po odhodu iz Celja sva bila na cilju Lloret de Mar ... poletna destinacija, ki jo dobro poznam ... nekaj pojest in popit in v posteljo sva padla kot ubita ... vedela sva, da naju najbolj naporno še čaka ... zgodnje jutro ... in hitro v pisarno ... tam priprava vsega za opravilo katerega sva prišla uredit ... čeprav sva vse planirala so majhni nepredvideni zapleti skoraj povzročili katastrofo ... ob 10.30 smo tako na začeli ... postopek je bil sila zanimiv in kratek ... uspešen saj smo izpogojevali naš cilj ... nasmešek na obrazu je bil pozitiven ... a kaj ko sva vedela, da je dobljena le bitka še zdaleč ne vojna ... pritisk ure je bil enormen ... vedela sva, da morava čimprej na pot domov preden pride vremenska fronta ... ni se izšlo ... iz Lloreta sva krenila okoli 16h ... manj kot 24 ur po prihodu ... prve ure vožnje po Španiji in Franciji so tekle zadovoljivo, potem sem prevzel volan sam ... vedno bolj je deževalo ... po sicer čudoviti provansi naju je pralo kot sodni dan ... vozil sem kolikor je bilo varno 90 - 110 km na uro a kilometri so le počasi tekli ... na Azurni obali sva se ponovno menjala ... še vedno je lilo kot iz škafa ... pri Nici sva debatirala o tem ali bi bilo bolje iti spat ali nadaljevati v vse bolj nemogočih razmerah ... strah naju je bilo predvsem prelaza med Genovo in Piacenzo ... odločila sva se, da nadaljujeva ... na poti nazaj sva se bolj pogosto menjavala, oba sva bila utrujena in nisva hotela preveč tvegati ... že na italijanski strani sva se ponovno menjala ... a le nekaj kilometrov naprej sva naletela na nesrečo na cesti, ker je avto njegov je spet prevzel volan on saj so bile razmere grozne ... snežilo je na obalni avtocesti ... na avtocesti kjer sneg vidijo ravno vsakih 20 let seveda niti niso primerno opremljeni ... snežna brozga na cesti ... avto s pogonom na zadnja kolesa ... premikala sva se kot po jajcih ... po kakšni uri vožnje in prevoženih vsega 30 kilometrih sva se odločila da se ustaviva na počivališču in preveriva situacijo kako naprej ... odločitev se je izkazala za katastrofo ... počivališče je bilo malo na vzpetini ... in midva nisva prilezla do vrha ... nisva imela zaleta ... snega je bilo polno in avto na zadnji pogon ... krasno ... jaz stopim iz avta in ga še dodatno potiskam na zadnjo stran bencinske črpalke ... po nekaj mučnih minutah sva se privlekla do zadnje strani ... zunaj orkanski veter in sneg, ki je že veselo gradil zamete ... vse to na obalni avtocesti ... ob tem potiskanju avtomobila sva se zavedla, da je zunaj povsem neprimerno za nadaljevanje poti ... kaj narediti ... ni bilo druge kot, da najinega konjička opremiva z zimsko opremo ... verige ... ne ... nogavičke sva mu nadela ... gre za platnene verige, ki se precej z lahkoto nataknejo ... če seveda avto ni povsem naložen in je prostora pri gumah zelo malo ... z nekaj truda sva jih nataknila ... eden drugega poslala še v 3 krasne, 4 lepe in 5 belih ... bom politično korekten a po domače poslala sva se v k**** ... vedela sva, da nadaljevati ni pametno ... do prvega izvoza in iskala sva hotel ... eden se je našel nedaleč od izvoza ... tako sva ob skoraj 2h zjutraj padla v posteljo ... a le za dobre 4 ure ... hotela sva čimprej domov ... zjutraj je bila cesta očiščena ... nadaljevala sva z zmerno hitrostjo vedela sva, da še zdaleč nisva doma ... a tega kar sva doživela nisva niti približno pričakovala ... po dobre pol ure sva se začela vzpenjati preko stičišča Alp z morjem in na drugo stran v osredno Italijo ... mislila sva, da sva rešena večjih problemov, ko sva prišla preko ... niti približno ... po dobri uri vožnje naju ujame dež ... nič hujšega ... a zunaj je je bilo malo pod ničlo ... nekaj časa se voziva nato opaziva, da se na nasprotnem pasu vse premika zelo počasi ... tudi tovornjak pred nama je vozil z povsem zmanjšano hitrostjo ... nogo iz gasa in po 2 kilometrih sva bila na kakšnih 30 kilometrih na uro ... poizkus na zavori ... popolna poledica ... naslednjih 200 kilometrov sva se vozila ... bolje rečeno premikala po cesti z hitrostjo 30 km na uro ... vsake toliko srečala kakšnega nesrečneža, ki ga je prevelika hitrost vrga v jarke ... veliko majnših nesreč ... k sreči nič hujšega ... na počivališču blizu popularnega Gardalanda sva se ponovno ustavila ... sendviči ... in ugotivitev ... zunaj je snežno oddejo pokrila dober centimeter debela plast čistega ledu ... fantastično za pogled ... a katastrofa za vožnjo ... mimo Benetk je temperatura narasla na 5 stopinj ... vožnja se je malo pospešila ... a sedaj je bil problem dež, ki se je samo stopnjeval ... praktično 24 ur po odhodu iz Španije sva prispela domov ... fizično in psihično uničena ... predvsem zaradi neverjetne poti ... šele nekaj ur po prihodu domov, ko so mediji poročali kako ohromljena je celotna severna Italija sem se zavedel kako srečna sva lahko, da sva prišla domov brez večjih težav ... bila je neverjetna pot ... takšna, ki si jo zapomniš za vse življenje ... takšna o kateri boš govoril večno ... naporna a uspešna in to je tisto kar šteje!

In sedaj še tisto kar je že stalnica ... pesmica ... lahko bi dal nekaj božičnega ... a bom segel po pesmi, ki se je zavrtela, ko sva prišla nazaj v Slovenijo ... in je tudi v stilu z jutrišnjim dnem ... mislim, da vam bo všeč ...

Avsenik - Slovenija, od kod lepote tvoje


Povsod, kamor seže pogled,
lepota zasanjana,
kje najti še lepši je svet,
kje lepše je kot doma?

Se s hribov v daljavo zazrem
prek gričev, dolin, gora,
v daljavi še modro morje uzrem,
kje lepše je kot doma?

Slovenija - od kod lepote tvoje?
Pozdravljamo te iz srca
in srečni tu smo doma,
Slovenija - naj tebi pesem poje,
ne išči sreče drugod kot le doma.

Povej še oblaček ti bel,
obhodil že ves si svet,
je lepša dežela še kje,
kot naša, kjer smo doma?

Je vetrič veselo zapel,
preletel je prek sveta
in takih lepot ni našel nikjer,
kot tule, kjer sem doma.

Sezona 2009/2010

Bil je čisto običajen dan ... prava nedelja ... takšna kot so mi na nek način najljubše ... že v petek smo proslavili prijateljev rojstni dan, soboto pa sem preživel v družbi tistih, ki jih imam najraje ... moje družine ... nedelja se je začela povsem običajno ... po ritualu v kopalnici je sledil sadni zajtrk in skodelica čaja ... sedel sem za računalnik in prebral novice in preveril pošto ... potem sem se lotil dela ... pripravil sem osnutka obeh vprašalnikov s katerima bom sredi tedna skočil do somentorice, da jih malo predebatirava, dela je bilo zelo malo, saj sta bila vprašalnika že zrasla na kosu paprija, le v računalniško različico sem jih še pretipkal ... okoli 11h sem prižgal televizijo in spremljal najprej prvi tek smučanja, potem pa sem sprintal še vprašalnika ... še malo prekladanja sem ter tja in začel se je drugi tek ... pred tem sem si pripravil široke rezance s pečeno zelenjavo ... in med spremljanjem drugega teka so mi odlično teknili ... še med tekom sem začel pripravljati tudi kosilo za jutri ... saj veste ... tisto nekaj na žlico je vedno boljše dan kasneje in tako sem že skuhal jutrišnje kosilo ... popoldne bi bilo težko boljše ... 4. tekma Krima v letošnji evropski ligi je potekala povsem po okusu navijačev Krima, igralke so se na Danskem odlično borile in rezultat ves čas držale v svojih rokah ... na polčas so odšle z zadovoljivo (+4) a ne največjo (+7) prednostjo. Ob polčasu je prišla Teja, tako je drugi polčas minil ob čaju, klepetu in spremljanju tekme tako ... na eno oko ... vsekakor je bila tekma odlična, in Krimovke so sedaj edino (!!!) še ne premagano moštvo v letošnji ligi prvakov in so si hkrati že zagotovile nadaljevanje nastopov v osmini finala, še pred nadaljevanjem predtekmovanja v katerem jih v januarju 2010 čakata še dve tekmi, trenutno se lahko torej pohvalijo s 4 zmagami na 4 tekmah od 6 ki jih bodo igrale. Ekipa Krima je po starosti eno najmlajših moštev v ligi prvakinj, bojujejo se prav tako tudi s finančnimi težavami, a s svojo srčnostjo in borbenostjo so dokazale, da sodijo v ožji izbor favoritinj za evropsko krono sezone 2009/2010 ... še danes je močno živ obris vratarke takratnega Krima Luminite Dinu ... ki je v zadnji minuti tekme jokala od sreče ... vedela je da je s svojimi obrambami pomagala ekipi do takrat druge evropske krone ... tudi letošnji vratarki Krima ... Sergeja Stefanišin in Jelena Grubišić sta odlični, vrjetno najboljši vratarski dvojec začetka sezone ... skupaj z ostalim so kot izgleda sedaj neustavljive ... mlada simpatična ekipa z železno voljo in srčno borbenostjo ... upam, da nas bodo ponovno razveselile z evropskim naslovom, ob taki igri je vprašanje ali jih sploh lahko kdo ali kaj ustavi?

Zid

Vse skupaj se je začlo davnega leta 1961, natančneje v noči med 12. in 13. avgustom leta 1961, ko so začeli pripadniki nacionalne vojske, policije in obmejne policije zapirati cestne povezave proti zahodu Berlina. Na mejnih prehodih so bile Sovjetske enote ves čas v bojni pripravljenosti in povezave med vzhodnim in zahodnim Berlinom so bile pretrgane. Zahodni Berlinčani že od leta 1952 niso smeli več prosto potovati v Nemški Demokratični Republiki. Po dolgih pogajanjih pa so le dobili posebne prepustnice, ki so jim ob koncu leta dovoljevale obisk sorodnikov. 156 km (po nekaterih podatkih 167 km) dolg berlinski zid je mesto delil na dva dela. Ko je bil zahodni Berlin popolnoma obkoljen, se je ta nahajal kot otok sredi teritorija vzhodne Nemčije. Zid je dopolnjeval še obsežen varovalni sistem (bodeča žica, jarki, rešeta, kontrolna vozila, opazovalni stolpi in službeni psi), ki so ga skozi vsa leta nadgrajevali. Okoliške prebivalce so izselili in razstrelili bližnje cerkve, tako da je v premeru 100 metrov od zidu zevala praznina. V centru se je zid vlekel med drugimi neposredno mimo brandenburških vrat.

Za vzhodnonemške vojake, ki so stražili mejo, je veljal ukaz, ki je od njih zahteval, da preprečijo vsak poskus pobega, če ne drugače, tudi z ubojem, kar so tudi redno izvrševali. Vojaki so bili poleg tega zadolženi tudi za preprečevanje vmešavanja zahodnonemškega tiska, ki je berlinski zid in vse nepravilnosti, ki so se tam dogajale, budno nadziral, dokumentiral in jih tudi skušal preprečevati.

V 28 letih obstoja zidu, je pri poskusih pobega umrlo najmanj 240 ljudi. Prvi je umrl 24-letni Günter Litfin, ki so ga avgusta 1961 v bližini Friedrichstrasse ob poskusu pobega ustrelili pripadniki policije. Najbolj odmeven je bil poskus pobega Petra Fechterja, ki je avgusta 1962 na očeh celotne javnosti izkrvavel do smrti. Zadnja smrtna žrtev je bil Chris Gueffroy februarja 1989.

Berlinski zid je padel 9. novembra 1989 po več kot 28 letih. Padec je sprožila konferenca, na kateri je predstavnik Enotne socialistične partije Nemčije Günter Schabowski govoril o novih pravilih potovanja. Konferenco je prenašala televizija, zato je govor spremljalo veliko ljudi:

Poleg Schabowskega so bili na podiju prisotni še drugi člani centralnega komiteja Enotne socialistične partije Nemčije: Helga Labs, Gerhard Beil, Manfred Banaschak. Schabowski je bral z listka: »V tujino se bo lahko potovalo, ne da bi bilo potrebno na podlagi posebnih predpostavk zaprositi za dovoljenje. Odobritev bo podeljena takoj. Potovalno vizo bo mogoče pridobiti, ne da bi za to morali navajati posebne razloge. Iz Vzhodne Nemčije v Zahodno Nemčijo bo možno prehajati skozi vse mejne prehode...«

Vprašanje novinarke: »Kdaj se bo to zgodilo?«

Schabowski (listajoč po papirjih): »Kolikor vem, takoj, nemudoma.« (listajoč dalje)

Po tem je več tisoč Berlinčanov hitelo k mejnim prehodom in zahtevalo odprtje. Do takrat obmejna vojska sploh še ni bila obveščena o odprtju mej. Brez posebnega ukaza ali navodila so pod pritiskom množice do enajste ure zvečer že odprli prehod Bornholmer Strasse, kasneje pa še druge prehode v mestu. V poznih večernih urah so ljudje odprtje že lahko spremljali po televiziji in mnogo se jih je tudi odpravilo k prehodom.

Zahodni prebivalci so vzhodnjake lepo sprejeli. Večina gostiln v bližini je delila brezplačno pivo in na Kurfürstendammu se je zbirala množica voznikov, ki so trobili v pozdrav.

Padec berlinskega zidu je postal viden in pomemben dogodek v svetovni zgodovini, ki so ga za Božič leta 1989 proslavili z ogromnim koncertom.

Danes je od berlinskega zidu ostalo le malo. Najbolj znan ostanek stoji med Hauptbahnhof in Oberbaumbrücke. Ta ostanek so leta 1990 zaupali v »oskrbo« East Side Gallery in ga imenovali za državni spomenik. Drugi ostanek zidu se nahaja na Niederkirchenstrasse. Ti ostanki niso originalni, ampak so jih na novo zgradili. Na nekaterih mestih še vedno stojijo opazovalni stolpi, npr. v bližini Sonnenallee. Sled, kjer je stal zid je na nekaterih mestih še vedno dobro vidna. Večinoma tam danes vodi kolesarska steza.

14. junija 1993 so odprli muzej Haus am Checkpoint Charlie v spomin na berlinski zid. Poleg fotografij in druge dokumentacije si lahko obiskovalci ogledajo tudi posrečene naprave za pobeg: zračne balone, posebne avtomobile, dvigala in celo majhno podmornico.

Danes smo praznovali 20. obletnico padca Berlinskega zidu, zato sem si večji del materiala napisanega v tem blogu sposodil iz razno raznih spletnih virov, a zdi se mi prav, da dodam še nekaj svojega ... spremljal sem danes neposredni prenos slovesnosti ob 20. letnici padca zidu, bilo je zelo zanimivo, čeprav sem bil leta 1989 še pravi smrkavec pa se določenih dogodkov spomnim, tako so nekateri zgodovinski posnetki mi bili znani, tudi danes se je zbrala pestra množica ljudi v sicer deževnem Berlinu, najprej se ne Nemška kanclekra Angela Merkel sprehodila preko prav tistega mostu, kjer je padel zid, skupaj z Michailom Gorbačovom in prav ganljiv je bil njen govor, skupaj sta namreč stala pod dežnikom, ko je Merklova povedala, da je bil prav Gorbačov tisti, ki je sprožil demokratične spremembe na vzhodu, poleg njega je bil prisoten še legendarni Lech Walesa. Današnji dan in vse kar sem ponovno videl je zagotovo potisnilo Berlin mnogo višje na lestvici mest, ki jih želim obiskati, tako, da bom vrjetno kmalu začel razmišljati tudi o tem ...

... da pa nebom govoril le o Berlinskem zidu ... tudi ljudje prepogosto gradimo zidove ... žal ne le tiste, ki bi nam dajali topel dom in varno zavetje, ampak predvsem tiste, ki nas ločujejo ... včasih jih gradimo tudi brezglavo ... kot so gradili Berlinskega ... a namesto, da gradimo zidove, ki nas ločujejo ... dajmo gradit raje mostove, ki nas bodo družili ... tudi sam imam vsaj en tak zid ... nisem ga postavil sam ... a je tu pa čeprav mislim, da brez potrebe ... žal ... čisto na koncu pa še pesem ... navidhnili so jo prav dogodki leta 1989 ... tudi besedilo je povezano s tem ... vsaj delno ... nekako je prav ta pesem postala neformalna pesem padca zidu, pa čeprav je bila napisana nekaj mesecev kasneje ... uživajte!

Scorpios - Wind of Change

I follow the Moskva
Down to Gorky Park
Listening to the wind of change
An August summer night
Soldiers passing by
Listening to the wind of change

The world closing in
Did you ever think
That we could be so close,like brothers
The future's in the air
I can feel it everywhere
Blowing with the wind of change

Chorus:
Take me to the magic of the moment
On a glory night
Where the children of tomorrow dream away
In the wind of change

Walking down the street
Distant memories
Are buried in the past forever

I fallow the Moskva
Down to Gorky Park
Listening to the wind of change

Take me to the magic of the moment
On a glory night
Where the children of tomorrow share their dreams
With you and me

Take me to the magic of the moment
On a glory night
Where the children of tomorrow dream away
In the wind of change

The wind of change blows straight
Into the face of time
Like a stormwind that will ring
The freedom bell for peace of mind
Let your balalaika sing
What my guitar wants to say

Take me to the magic of the moment
On a glory night
Where the children of tomorrow share their dreams
With you and me

Take me to the magic of the moment
On a glory night
Where the children of tomorrow dream away
In the wind of change ...

Martinovanje, prvič ...

Včeraj smo martinovali ... odlično je bilo ... malo naključno nabrana družba ampak konec koncev je bil odličen večer ... vabilo je prišlo že pred nekaj časa ... in ker je bila ponudba dobra sem zagrabil priložnost ... v hotelu Štorman so se dobro potrudili ... pripravili so pravo martinovo pojedino ... šunka v kruhovem testu je bila odlična predjed ... gobova juha ... no ja ta je bila malo tako tako tudi boljšo smo že jedli ... potem pa glavna jed ... jasno martinova gos, rdeče zelje in domači mlinci, kot se spodobi za tak večer ... za sladico še jabolčni zavitek ... in ja potem za dobro mero smeha pridejo še tri pohorske omlete ... tiste sicer niso bile v osnovnem meniju ampak smeh je bil temu primeren ... sledila je odlična glasba ansambla Spev ... moram priznati, da sem se bal da bo le govedina na programu pa je bil program prav prijetno pester ... vse je bilo praktično popolno ... družba ... hrana ... pijača ... glasba ... še danes mi ne gre iz glave pesem ... peli smo jo ob koncu ... proti peti uri zjutraj ko smo odhajali domov ... nepozabno res ... delil jo bom seveda tudi z vami ... vsem, ki pa ste delili večer z menoj pa še enkrat hvala ... bilo je nepozabno!!!

Željko Bebal - Laku noč svirači

Laku noč svirači,
s pjesmom ste me ubili.
Laku noč svirači,
dušo ste mi dinuli.

Da me vatre sad ne gore,
plači srce svedla zore.
Nočas sve mi pjesma znači,
ei svirači ei svirači.

Laku noč svirači,
s pjesmom ste me ubili.
Laku noč svirači,
dušo ste mi dinuli.

Laku noč svirači,
s pjesmom ste me ubili,
Laku noč svirači,
dušo ste mi dinuli.

Kr en blog ...

Blog je nekako izgubil svoj smisel ... saj če dobro pomislim niti ne vem zakaj sem ga začel pisati ... kar prijelo me je ... takrat je bila to modna muha ... pa sem zagrabil ... vsaj tako izgleda ... tisti, ki ga berete tako vidite, da sem postal izrazito len in nezainteresiran ... no ja bo že tako ... kaj naj ... nekako mislim, da je na področju bloga čas za spremembo ... mogoče bom tega celo ugasnil oziroma zaprl in odprl novega ... ali pa tudi ne kaj vem ... torej več kot mesec dni se nisem oglasil ... kaj se je dogajalo ... oktober je bil zelo vodniško obarvan, dejansko sem bil 3 od 4 vikendov na poti v Dalmaciji, spet smo nabirali mandarine in ja bilo je prau luštno ... spet nova kopica zgodb, ki so se ustvarile ... prvi vikend je bil sila običajen, nič posebnega bi rekel, naslednjega pa smo šli na pot z vlakom, precej v neznano ja ... nismo točno vedeli kako bo izpadlo in ja bilo je nekaj težav a bila je tudi fantasitična izkušnja, predvsem sem se odločil, da grem z vlakom nekoč spet po progi Sarajevo - Mostar, ki je z eno besedo fantastična! Sarajevo mi vedno bolj in bolj prirašča k srcu, fantastično mesto je ... letos sem že rekel, da ga bom obiskal, naslednje leto zagotovo. Zgodovina mesta je bogata, žal prežeta tudi z veliko trpljenja in bolečine, a kljub vsemu so ljudje pozitivni in nadvse prijazni! Vrnem se, Sarajevo je v mojem srcu!

Drugače pa čakamo ... dvojno oziroma lahko bi rekel kar trojno čakanje, oddal sem dispozicijo naloge in svet podiplomske šole FDV aka. svet modrecev bo 25.11. odločal o tem če je primerna ali ni, predvidoma tudi do takrat bo jasno kaj je s prošnjo za evropska sredstva in malo kasneje po 10.12. ali je svet modrecev in senat potrdil mojo dispozicijo ... počasi se premika ... raste ... saj bo ... le vztrajen moram biti ...

Spet se me loteva nemirni duh ... Azija kliče ... kdaj, kako, ne vem ... a moral bom na pot ... moral ... jesen in zima v Evropi sta čisto preveč dolgočasni ...

Namaste prijatelji ... Namaste!

September, začetek ...

Danes smo začeli že deveti mesec tega leta ... iskreno povedano ne vem kam čas beži ... včasih obstanem v trenutku ... se zamislim ... noro ... vse se vrti z astronomsko hitrostjo ...

Torej kaj sem počel v preteklih dnevih ... še vedno se borim z papirologijo za razpis ... kandidirati za evropska sredstva tako ali drugače je nočna mora ... količina podatkov, zbranih podpisov, formalnosti tako ali drugače je neverjetna ... ja super bi bilo če uspem ... a bolj kot se bližajo dnevi oddaje dokumentacije bolj sem skeptičen ... poizkusil vsekakor bom ... sedaj manjka praktično samo še en podpis ... kopija osebne ... in ja zadeva bo kompletna ... ampak to še ne pomeni uspeha na razpisu, bomo videli kaj bo ... če uspem sem 2 leti brez skrbi za delo ... dela bo dovolj ... tekla bo delovna doba ... še dokaj solidna plača ... ni se za pritoževati ... če ne uspem ... ne vem ... bom vsekakor počel še naprej kar počnem sedaj ... vodil ... si iskal svojo novo priložnost ... doma ... mogoče tudi v tujini kaj vem ... nekaj se bo že našlo ...

Današnji dan se je začel bolj neproduktivno kot kaj drugega ... a konec koncev rezultat sploh ni slab ... uspel sem pospraviti stanovanje tako, da jutri veselo začnem spet delati za fax ... umes bom skočil še v Zreče, če bo šlo še k frizerju ... ah ja bomo vidli kok bomo kej nardili ...

Današnja pesem ... mene sicer 1.9. ne "prizadane" tako kot tiste, ki so se jim s tem končale počitnice ... a za začetek meseca je odlično primerna ...

Green Day - Wake Me Up When September Ends

Summer has come and passed
The innocent can never last
wake me up when September ends

like my father's come to pass
seven years has gone so fast
wake me up when September ends

here comes the rain again
falling from the stars
drenched in my pain again
becoming who we are

as my memory rests
but never forgets what I lost
wake me up when September ends

summer has come and passed
the innocent can never last
wake me up when September ends

ring out the bells again
like we did when spring began
wake me up when September ends

here comes the rain again
falling from the stars
drenched in my pain again
becoming who we are

as my memory rests
but never forgets what I lost
wake me up when September ends

Summer has come and passed
The innocent can never last
wake me up when September ends

like my father's come to pass
twenty years has gone so fast
wake me up when September ends
wake me up when September ends
wake me up when September ends

Do naslednjič ... Mitja

P.S. Sej ste se že navadli da je naslov polinkan na youtube kjer jo lahk tut poslušate ane???

Avgust do danes ...

Okey ... vem minil je že skoraj cel mesec in ja vsaj 3x sem se že spravil, da bi kaj zapisal pa ni in ni šlo ... dogajanje ... ma ja je blo kr nekaj ga ja ... gremo lepo po vrsti ... začetek meseca se je začel z oddihom ... najprej doma ... nekaj dni z domačimi ... malo smo brkljali okoli vikenda ... kar precej sem visel tudi na golfu ... prvi teden se je obrnil kot bi mignil ... a nedelja prvega pravega tedna oddiha se je začela pri zdravniku ... že v soboto zvečer sem čutil bolečine ... v nedeljo pa ni bilo nič boljše ... kaj boljše slabše je bilo pa sem moral k zdravniku ... najprej k splošnemu ... ta me pošlje naprej na pregled v bolnico v Celju ... okey opravijo pregled ... dajo antibiotike ... diagnoza vnetje na sečilih ... super ... grem domov ... ponedeljek ležim je bolje ... torek se že super počutim in začnem brkljati po stanovanju ... dogovorim se za sestanek v Ljubljani, ki ga je bilo potrebno spraviti pod streho ... napaka ... že v sredo zjutraj se zbudim ponovno z bolečinami ... k vragu si rečem ... sestanek moram opraviti in grem ... pot bolečine ... v Ljubljani ... bolečine ... na poti nazaj spet bolečine ... domov sem prišel z bolečinami kot so bile v nedeljo ... okey si rečem zdej pa RES počivam ... četrtek malo bolje ... petek malo bolje ... počivam ... v soboto spet bolečine ... k vragu nazaj k zdravniku ... čakam celo večnost ... na koncu ... ja veste tole pa ne zgleda dobro ... boste pri nas ostali, da opravimo preiskave ... tako sem soboto, nedeljo, ponedeljek in torek preživel v bolnišnici ... preiskave krvi in urina, ultrazvok ... strah me je bilo priznam ... med možnimi vzroki za moje bolečine so bili tudi nekateri zelo resni ... tumor ... rak ... in podobno ... k sreči se je stanje v bolnici izboljševalo ... veliko počitka je pomagalo ... in tudi preiskave so na koncu koncev izločile vse črne scenarije ... v torek pridem domov ... okey ... počivamo dalje ... nadaljujemo z antibiotikom ... teden, ki je za mano sem veliko počival ... drugega mi ne ostane ... do začetka prihodnjega meseca bom bolj na easy ... kaj naprej ne vem ... doktor pravi, da se zadeva lahko ponovi še 8 tednov ... k vragu to je do oktobra ... ampak po pameti ... pa bo že ... ne smem se veliko gibati ... predvsem nobenih ekstremnih fizičnih naporov ... no pa je šla kolesarska tura v Logarsko dolino po zlu ... ah ja ... bom pa letos igral spremljevalno vozilo mojim kompanjonom ... če bo vse ok takrat ...

Še malo o bolnišnici in dnevih tam ... najprej naj povem, da sem ležal na urološkem oddelku, ki je v bolnici Celje v zgradbi iz leta 1887 ... mislim nebi komentiral ... nekatere stvari tudi izgledajo kot da jih od takrat niso kaj dosti uredili ... sobe za 8 ... kot v hostlu ... urnik ... 6.30 bujenje (umor) ... 21.30 spanje (sej se hecate!) ... in tako iz dneva v dan ... ampak najhuje je ležati na tistih posteljah ... spodaj je plastično pregrinjalo jasno zato, da se jogi ne uniči prehitro ... ampak poleti na njem švicaš kot konj! ... hrana ... dobra tudi dovolj je je bilo ... zame premalo začinjena ... predvsem pa ... dobiti zobotrebec je jederska fizika ... nemogoče pravzaprav ... skratka bolnica ... če nebo nikoli več treba ostati tam bom najsrečnejši ... muka na kvadrat!

Kaj pa drugače ... sedaj, ko večino časa ležim sem uspel pregledat že 8 sezon od 11 nanizanke M*A*S*H 4077 ... kdor ne pozna vojaška bolnica ... kr fajn ... tk da se s tem zabavam ... prebral sm kr nekaj materiala za fax ... uspel naročit nahrbtnik in filter za fotoaparat ... hvala Marku, ki jih bo prinesel :-) ... in ja našel sem jo ... svojo vozovnico tja kamor si srce spet tako želi ... Azija ... če bo vse po sreči bo jutri že v sistemu IATA ... ker vem ... hočem nazaj ... no nazaj v Azjio ... ne na Tajsko ... tokrat na Filipine .... ahhhhh ... grem sanjarit mal o tem še .... hehehe

Till next time ... yours truly! M.G.

Edina

Spet sem jst ... dolgo me ni blo vem vem ... veliko se je dogajalo predvsem sem bil veliko od doma ... zato tudi nisem pisal ... kje začeti ... na koncu ... na začetku ... na začetku konca ... mah kaj vem ... naj bo kronološko ker sem tako navajen in običajno tako pišem ... od zadnjega javljanja ... hmm ... ja najprej 6 dni Španije z majhno a simpatično skupino ... sicer naporno kajti prepotovati kakšnih 3500 kilometrov v le 6 dneh z avtobusom je kr naporno ... spoznal tam nekaj čudovitih ljudi ... mogoče ustvaril tudi kakšna nova prijateljstva ... kdo ve ... prišel domov ... se že veselil prostih dni ... a ni bilo tako ... le nekaj dni vmes in ponovno sem moral na pot ... tokrat za 9 dni ... velika tura po sredozemlju ... Francija ... Španija ... Andora ... čudovite mediteranske razglednice so v dobri družbi hitro minile ... res sem si želel, da bi lahko bil po koncu poti nekaj časa doma ... pojavila se je celo opcija, da pobegnem z avtodomom po Beneluksu ... a delo je premagalo ... London 5 dni ... hvala bogu vsaj tokrat z letalom ... priznam, zadnji dan sem bil že pošteno izmučen in sedaj nekaj dni po prihodu domov se počasi regeneriram ... pred nekaj dnevi je prišel tudi razpis ... dolgo sem ga čakal ... sedaj pa se prijavljlam z mešanimi občutki ... vse so zelo zakomplicirali ... tudi tale gospodarska kriza ni ravno ob pravem času ... ah ne vem ... bomo videli kaj bo ... še dobro da je 45 dni časa za prijavo ker bom prekleto rabil vrjetno prav vseh 45 dni ... prijavil ... ja to se bom ... kaj se bo zgodilo ... ne vem ... si želim še tega ... ne vem ... malo me prevevajo zmedeni občutki zadnjih nekaj dni ... spet me vleče ... ven ... na pot ... v tujino ... a zase ... mogoče delat v tujino ... Slovenija je čudovita ... tu je nekaj fenomenalnih ljudi ... ki bi jih bilo neverjetno težko pustiti za seboj ... a vseeno ... Slovenija ... no ja Slovenska mentaliteta ... je tudi tako prekleto omejena ... povsod samo jamranje ... nevoščljivost ... zamere ... čuden postaja ta svet ... kdo ve kaj se bo zgodilo ... kaj bo prinesla jesen ... tudi glede dela ... vodenja mislim ... ne vem koliko bom sploh vodil ... če sploh kaj ... ker nekatere stvari spet tečejo svoj stari tok ... in ne ... dovolj imam! Iskreno priznam ... danes sem gledal ... letalske karte ... pa interail ... najraje bi spakiral nahrbtnik ... kupil karto in šel ... sam ... samo sam bi šel na pot ... dosti mi je vsega in prekleto paše kdaj pa kdaj biti tudi sam ... premišljevati ... kaj ... kako ... zakaj ... usoda je čudna majkemi! Včeraj še temna vest ... mladenič, ki je umrl na Krku je bil prijatelj ... bolj znanec s študentskih let ... ob takih trenutkih se človek zave kako krhko je življenje ... in zakaj je potrebno prav vsak dan preživeti v motu Carpe Diem ... v Londnou stoji napis ... Our future is greater than our past ... pogumna izjava ... govorimo o državi, ki je v določenem obdobju oblvadovala 1/4 svetovnega prebivalstva in katere imperij je bil res imperij v katerem sonce nikoli ni zašlo ... ali je res tako ... je res naša prihodnost še bolj svetla od naše preteklosti ... kdo ve ... pustimo se presenetiti ... še o naslovu ... edina ... ja to je edina objava meseca ... preveč na poti, da bi lahko več pisal ... mogoče v avgustu ... če me moj popotni duh res ne odpelje kam ... pa srečno!

Legenda

Jutro ... še dobro se ni danilo ... bil sem na poti ... dolga vožnja iz nočnega Gardalanda se je vlekla in vlekla ... med Ljubljano in Celjem sem malo vendarle uspel zatisniti oči ... nekje mimo Šentruperta so me prebudili prvi sončni žarki ... Jože se je le nasmehnil in rekel ... pa si le malo uspel zaspati ... le malo ja ... že v naslednjem trenutku pa je rekel ... ti ... ravno sem slišal po radiu ... Michael Jackson je umrl ... prav debelo sem pogledal priznam ... novica je bila nepričakovana ... sam se ne štejem med nekakšne velike ljubitelje popa ... tudi Jackson se nikoli ni pojavljal med mojimi najljubšimi izvajalci ... vseeno pa je bilo presenečenje ... predvsem zato, ker sem še nekaj dni nazaj prijatelju pomagal pri urejanju letalskega prevoza in nastanitve v Londonu, kamor so se namenil na Jacksonov koncert sredi avgusta ... kakorkoli kontraverzen je že bil Jackson njegove svetovne slave mu ni oporekati ... čeprav se je predvsem v zadnjih letih pojavljal bolj kot kralj rumenega tiska in ne kralj popa se je vedno znova in znova pokazalo, da ga imajo njegovi oboževalci in predvsem oboževalke še vedno radi ... danes se na radiu že cel dan govori o tem ... in stari Jacksonovi komadi so ponovno zaživeli ... ne bom se spušal v njegovo življenje ... v stvari, ki jih je počel ... bil je vsekakor posebnež v pravem pomenu besede. Za njim ostaja dediščina ... tista po kateri si ga je vredno zapomniti je vsekakor zapisana v vseh besedilih in glasbi, ki jo je skozi desetletja ustvarjal ... komentarji na raznih spletnih forumih so seveda zelo različni ... nekateri pozitivni ... nekateri negativni ... jasno ... vsak ga je videl drugače ... najbolj me je vsekakor nasmejal komentar, v katerem je nekdo zapisal ... da gre za še eno praktično šalo ... da si je Jackson umislil še zadnjo plastično opearcijo v kateri bo povsem spremenil svojo identiteto ... ljudi prepričal, da je mrtev ... in užival v bogastvu, ki ga bodo ustvarjali njegovi albumi, ki se bodo sedaj po "smrti" jasno prodajali kot za med ... kakorkoli ... zame ostaja glasbeni fenomen ... zapomnil si ga bom predvsem po njegovih bolj znanih pesmih, ki so vladale radijskim valovom predvsem v prvi polovici devetedesetih let ... pesem, ki mi bo za vedno ostala v spominu ... tista na katero se bom vedno spomnil najprej ... ko bo nekdo omenil Jacksona je ta, ki jo pripenjam tudi danes ... pesem ima globok pomen ... vredno ji je prisluhniti ... Michael Jackson naj počiva v miru ...

Michael Jackson - Earth Song

What about sunrise
What about rain
What about all the things
That you said we were to gain.. .
What about killing fields
Is there a time
What about all the things
That you said was yours and mine...
Did you ever stop to notice
All the blood we've shed before
Did you ever stop to notice
The crying Earth the weeping shores?

Aaaaaaaaaah Aaaaaaaaaah

What have we done to the world
Look what we've done
What about all the peace
That you pledge your only son...
What about flowering fields
Is there a time
What about all the dreams
That you said was yours and mine...
Did you ever stop to notice
All the children dead from war
Did you ever stop to notice
The crying Earth the weeping shores

Aaaaaaaaaaah Aaaaaaaaaaah

I used to dream
I used to glance beyond the stars
Now I don't know where we are
Although I know we've drifted far

Aaaaaaaaaaah Aaaaaaaaaaaah
Aaaaaaaaaaah Aaaaaaaaaaaah

Hey, what about yesterday
(What about us)
What about the seas
(What about us)
The heavens are falling down
(What about us)
I can't even breathe
(What about us)
What about the bleeding Earth
(What about us)
Can't we feel its wounds
(What about us)
What about nature's worth
(ooo,ooo)
It's our planet's womb
(What about us)
What about animals
(What about it)
We've turned kingdoms to dust
(What about us)
What about elephants
(What about us)
Have we lost their trust
(What about us)
What about crying whales
(What about us)
We're ravaging the seas
(What about us)
What about forest trails
(ooo, ooo)
Burnt despite our pleas
(What about us)
What about the holy land
(What about it)
Torn apart by creed
(What about us)
What about the common man
(What about us)
Can't we set him free
(What about us)
What about children dying
(What about us)
Can't you hear them cry
(What about us)
Where did we go wrong
(ooo, ooo)
Someone tell me why
(What about us)
What about babies
(What about it)
What about the days
(What about us)
What about all their joy
(What about us)
What about the man
(What about us)
What about the crying man
(What about us)
What about Abraham
(What was us)
What about death again
(ooo, ooo)
Do we give a damn

Sam se ponovno odpravljam na pot ... zadnji mesec in pol je bil resnično naporen ... še teden dni Španije potem pa zaslužen oddih ... preden se posvetim soncu, vodi, zraku in svobodi pa se zagotovo še oglasim ... namaste prijatelji!

Najsrečnejši si takrat, ko živiš svoje sanje ...

No mejnik ... novo poglavje ... nov cilj dosežen ... hkrati nov cilj zastavljen ... danes je prišlo pismo iz faksa ... čakal sem ga ves teden ... že prejšnji ponedeljek je zasedal senat ... a šele danes je prišlo uradno ... sprejet sem na nadaljnji doktorski študij ... saj se včasih vprašam, če sem malo nor ... po lastni želji sem si študijska leta tako podaljšal še za vsaj dve če ne tri leta ... torej devet ali deset let vsega skupaj bom tako ali drugače preživel na faksu kot študent ... ja no sej ne zamerim če kdo reče, da sem nor ... a to so cilji, to so želje, to so sanje ... vsaj na tem področju lahko mirno rečem, da živim svoje sanje ... kaj je lahko lepšega od tega?

Še nekaj verzov iz pesmi, ki ravno prisodi dnevu in tematiki ...

I had this perfect dream
I want all the world to see
A miracle sensation
My guide and inspiration
Now my dream is slowly coming true ...

Do naslednjič ... Namaste prijatelji!

Refleksije

Dolgo se že nisem javil ... vem ... ampak če enostavno ni časa ... res ga ni ... :-) ... zvenim kot upokojenec ... oni tudi nikoli nimajo časa ... :-)

Torej kaj sem počel pretekle 14 dni oziroma nekaj več odkar sem se nazadnje javil ... le dan sem bil doma po tistem, ko sem priletel iz New Yorka in že sem odšel službeno na pot ... Mali Lošinj in srečanje prijateljev revije Vzajemnost ... tri dni ... 542 ljudi ... 11 avtobusov ... noro ... prav fino smo se imeli ... sicer nam vreme razen sobote, ki smo jo preživeli na Susku ni bilo najbolj naklonjeno ... obisk na Susku pa je izpadel odlično ... trije dnevi so hitro minili ... sledil je teden namenjen spet nekoliko delu za faks ... vmes je prišel končni dogovor za službo ... gremo v razpis ... prav podjetje, ki naj za zdaj ostane anonimno, ki sem si ga želel se je odločilo, da kandidirajo z mano na razpisu za mladega raziskovalca v gospodarstvu ... vsekakor je to velika priložnost zame ... in sedaj čakamo ... najprej na začetek julija ko pride razpis ... potem bo obilica dela z pripravo dokumentacije ... kasneje pa še bolj mučno čakanje na rezultate razpisa ... vse tja v jesen se bo vleklo ... a vseeno ostajam optimist in upam da se zadeva izteče pozitivno ... na senatu fakultete so v začetku meseca tudi odločali o moji prošnji ... za nadaljevanje študija ... čakam še na odgovor ... glede na to, da je bilo formalnim pogojem vsem zadoščeno ne vem kje bi bila ovira, da mi nebi odgovorili ... odgovor bi naj prišel v prihajajočem tednu ... poleg vsega kar se je dogajalo v povezavi s službo in študijem, sem lepe dneve izkoristil ... kolirko sem pač bil prost ... za aktivnosti na prostem ... nekajkrat na kolo ... podrl svoj rekord na Celjsko kočo ... sedaj znaša zelo simpatičnih 37 minut ... sredo, petek in današnjo nedeljo sem preživel še na golfu ... predvsem sreda je bila zanimiva ... igra je bila sicer porazna priznam ... a v družbi direktorja je bilo vseeno zabavno ... predvsem pogovori ob večerji so bili zelo zanimivi ... izvedel sem marsikaj zanimivega ... gre za direktorja firme za katero delam pogodbeno že 8 leto ... in veliko sva se pogovarjala ... o tem in onem ... vsekakor drži nikoli ne reci nikoli ... in sodelovanje za katerega se sicer dogovarjam z povsem drugim podjetjem se mu zdi smiselno ... mogoče pa se kdaj vrnem tudi sem kjer sem že 8 let ... v povsem drugačni vlogi seveda ... bomo videli ... petkov golf je bil kratek a sladek ... 9 lukenj ... 2 uri ... a treba je bilo domov ... soboto sem preživel službeno v Gardalandu ... danes pa sva dopoldne z prijateljem odhitela v Olimje ... 18 lukenj ... 4 ure in pol igranja ... igra je bila fenomenalna ... prvih 4-5 lukenj sicer bolj povprečna potem pa se je odprlo ... in končni rezultat je bil 49 neto ... kar je za moje izkušnje odlično!

In kaj me čaka v naslednjih dneh ... jutri moram pripraviti nekaj stvari za faks ... vmes vsekakor skočim na kolo ker tako lepega dneva kot se napoveduje ne smem izpustiti iz rok ... v torek grem s skupino na Primorsko, v sredo v Ljubljano ... četrtek je prost ... petek in sobota pa spet dva krat Gardaland ... in teden se bo obrnil kot bi mignil ... zdaj vrjetno veste zakaj mi zmanjkuje časa!!! :-)

Do naslednjič ... Namaste!

M.

New York

Kratko a sladko ... potovanje v New York je za menoj ... zadnjih 6 dni sem se tako potepal preko luže v Velikem Jabolku - Big Apple me je vsekakor presenetil ... postavljam teorijo ... v New York se ali zaljubiš ob prvem stiku ... ali pa ga ravno takrat zasovražiš ... jaz sem se zaljubil ... brez dvoma ... mesto kot tako je metropola v pravem pomenu besede ... čeprav ti samo da neko neverjetno energijo ... pa ti jo hkrati tudi močno izčrpa ... je vsekakor mesto velikih kontrastov ... nevrjetnega bogastva in popolne bede ... blišča in umazanije ... črnih in belih prebivalcev ... vsekakor mesto, ki te lahko na vsakem vedno znova preseneti ... če mu to le dovoliš ...


Vse skupaj se je začelo prejšnji četrtek ... zelo zgoden jutranji polet iz Trsta v Rim je zahteval še bolj zgoden odhod od doma ... kratek in razmeroma miren polet do Rima je minil kot bi mignil ... 9 ur in pol dolg polet do New Yorka pa se je vlekel kot, kot da nebo nikoli konca ... predvsem je na to vplivala debela ura čakanja še na letališču v Rimu, ko smo čakali na polet že na letalu ... po pristanku najprej vožnja z metrojem do centra mesta ... hostel v Greenwich Village-u je priporočala prijateljica in izkazal se je za res dobro izbiro ... potem še takoj prvi dan malo po mestu ... kljub veliki utrujenosti je bilo treba izkoristiti dan ... že tako jih je bilo malo ... prvi dan namenjen dvigu New York Pass-a ... karte ki ti za 90€ omogoča 3 dni obiskovati več kot 50 različnih atrakcij v mestu zastonj ... dober nakup je bil ... potem še po nov objektiv za moj fotoaparat ... končno je stari kit objektiv 18-55 zamenjal za potovanja veliko bolj dobrodošel in uporaben 18-200 ... glede na izbrano sem sicer zapravil precej več kot sem načrtoval ... a že drugi dan sem vedel ... zakaj sem zadovoljen z nakupom ... izbira je bila prava ...


Drugi dan se je začel z obiskom nekaterih New Yorških najbolj značilnih znamenitosti ... sprehod preko Brooklyn Bridga ... potem z ladjico do Lady Liberti in naprej na Elis Island ... mogočen most, ki kljubuje času in vremenu že več kot stoletje me je navdušil, tudi kip svobode je enkraten, škoda, da še nekaj tednov ne bo odprt prehod na razgledno točko na kroni kipa ... Elis Island pa me je prav posebej presenetil, to je otoček skozi katerega so skoraj 60 let ... 1880-1940 okvirno prehajali vsi imigranti v ZDA, tod so dobili dokumente, seveda pod pogojem da so izpolnjevali nekatere kar zahtevne predvsem zdravstvene zahteve, skozi leta je preko tega otoka v ZDA vstopilo kakšnih 12 milionov ljudi, v času največje frekvence tudi do 5000 na dan ... danes potomci teh priseljencev predstavljajo približno 100 milionov današnjih prebivalcev ZDA ... popoldne sva preživela na Wall Streetu, in na pomolu ob Brooklyn Bridgu ... za zaključek sva obiskala še Ground Zero, točko kjer sta do 11.9.2001 stala znamenita dvojčka, danes pa je vse le veliko gradbišče ... muzej New Yorske policije mi bo zagotovo ostal posebej v spominu ... posebej urejena spominska soba dogodkom iz 11.9.2001 in ločena soba, kjer so zapisana imena vseh policistov, ki so umrli med opravljanjem svoje dolžnosti ... vse od leta 1881 do danes ... dolga vrsta imen ob datumu 11.9.2001 nakazuje kako bo ta dan za vedno z črnimi črkami zapisan v zgodovino čudovitega mesta ...


Tretji dan ... najprej proti Natural History Museumu ... čudovita okostja dinozavrov ... pa zbirke predmetov različnih ljudstev iz vsega sveta ... a muzej je prevelik ... cel dan bi lahko zapravil človek v njem ... ni toliko časa ... preko Central Parka pot proti hotelu Plaza ... enemu najslavnejših hotelov v mestu ... se spomnite filma Sam doma 2, ko se je Kevin gladko spravil živeti v Plazo ... :-) od tam proti studiu NBC ... neverjetna izkušnja poleg CNNa so ena najbolj gledanih "news stations" v Ameriki ... popeljali so nas tudi v tako imenovani krizni studio ... studio kjer se odvijajo pomembne novice in kjer velja pravilo ... 60 sekund po prejetju in preverbi novice mora studio že oddajati v živo ... osebje je zato na 24 urni pripravljenosti ... ko se je zgodilo streljanje na šoli Columbine ... so oddajali 48 sekund po tistem, ko so izvedeli za novico ... nadaljevanje z turo po Rocaffelerjevem centru ... nič posebnega ... za konec pa Top of the Rock ... ali z drugimi besedami razgledna ploščad Rocaffelerjevega centra, ki je podala nekaj čudovitih in dih jemajočih pogledov po celotnem mestu ... za konec pa še skok na Times Square ... kjer tradicionalna krogla pokaže skok v novo leto ... in v muzej voščenih lutk Maddam Tuasuds ...

Četrti dan se je začel z obiskom letalonosilke iz 2. svetovne vojne, ki so jo danes spremenili v čudovit plavajoč muzej ... nadaljevanje z turo po Radiu City ... veliki koncertni dvorani ... in potem naprej v Maddison Square Garden ... neverjetna arena, ob kateri je pravzaprav nemogoče ostati ravnodušen ... vse skupaj stoji med 5 in 10 nadstropjem objekta ... ki je nad Pensilvania Station, ki je mimogrede najbolj prometna železniška postaja v ZDA ... zraven še hotel ... neverjetno res ... popoldan na Times Squaru ... še skok na New York Sky Ride ... kjer se v 3D kinu pelješ kot s helikopterjem po mestu ... odlično ... ko pa se je dan prevesil v večer pa še skok na vrh Empire State Buildinga ... vrste za vstop neznosne ... a počasi in z vztrajnostjo se da priti marsikam ... tudi pogled na večerni New York vsekakor ni razočaral ...

Peti dan je bil namenjen poležavanju ... sproščanju ... saj veste z možgani na off ... nekaj nakupovanja spominkov ... nekaj poležavanja na soncu ... popolno ... po treh napornih dnevih polnih ogledov je bilo to ravno tisto pravo ...

Šesti dan ... slovo ... dopoldne še skok na New York Uinversity ... malo razgledati se po campusu potem pa pakiranje ... pot na letališče Johna F. Kennedya in polet ... v Rim ... naprej v Trst ... in vožnja domov ...

6 dni ... kratko ... sladko ... noro ... nekaj slik je v pokušinjo ... nastalo jih je skupaj več kot 1000 ... ožji izbor približno 250tih pa je navoljo na ogled ... vabljeni ... :-)

New York ... jaz sem se zaljubil ... ja zagotovo se še vrnem!

In končno je pred mano ... Pot ...

Začenja se ... danes z pakiranjem ... jutri pa še pred sončnim vzhodom ... začenja se Pot ... tista dolgo pričakovana ... dolgo načrtovana ... zadnjih nekaj dni je bilo v znamenju priprav ... nekatere stvari so se med tem razpletle ... prišlo je uradno potrdilo o drugi objavi ... krasno ... sedaj izpolnjujem popolnoma vse pogoje za prošnjo, ki leži na faksu in čaka komisijo ... še dobra dva tedna ... 8.6. na senatu ... pa bo kar bo ... ampak skoraj bi lahko rekel, da sem prepričan v uspeh ... druga fronta je še odprta ... še vedno čakam dogovor za službo, a kod vse kaže vsaj tja do začetka prihodnjega meseca nebom izvedel kako in kaj ... ampak še vedno sem optimist!

Sedaj pa nazaj ... k poti ... več kot leto dni je minilo od avanture v Aziji ... prisegel sem si, da bom vsako leto nekam skočil ... letos bo pot kratka ... a nič manj sladka ... le redki so vedeli kam odhajam ... vsem vam razkrijem danes ... v pesmi seveda ... kdo ne pozna Franka Sinatre ... on je bil tisti ki je zapel ... pesem o mestu, ki je moj jutrišnji cilj ...

New York, New York

Start spreading the news, Im leaving today
I want to be a part of it - New York, New York
These vagabond shoes, are longing to stray
Right through the very heart of it - New York, New York

I wanna wake up in a city, that doesnt sleep
And find Im king of the hill - top of the heap

These little town blues, are melting away
Ill make a brand new start of it - in old New York
If I can make it there, Ill make it anywhere
Its up to you - New York, New York

New York, New York
I want to wake up in a city, that never sleeps
And find Im a number one top of the list, king of the hill
A number one

These little town blues, are melting away
Im gonna make a brand new start of it - in old New York
And if I can make it there, Im gonna make it anywhere

It up to you - New York New York

Veliko Jabolko, New York, cilj ... odhajam ... kratko a sladko ... kmalu se vrnem ... takrat poročilo ... do takrat pa ... ostanite v cvetju ... namaste!

Kam?

Kam je šla prva polovica maja? Kam je šla že tretina leta? Čas teče prehitro! Definitivno! Torej ... kratek povzetek ... kaj se je dogajalo v prvi polovici meseca ... domov sem prišel ravno na 1. maj ... priznam dolga pot iz Španije je bila kar naporna, zato sem prvi dan meseca prespal ... skoraj v celoti ... naslednji dnevi so bili veliko bolj razgibani ... nekaj dela za faks ... nekaj dela s člankom ... veliko pa preživljanja prostega časa ... na kolesu ... na golfišču ... skratka zunaj ... sploh ne vem kaj se je zgodilo ... a teh 14 dni je minilo kot bi mignil ... še malo pa bomo v juniju ... še hipec kasneje pride poletje ... noro kaj naj rečem ...

... še vedno čakam dogovor glede službe ... sej držite pesti ane ... seveda vem, da jih ... še vedno upam, da uspem priti do dogovora z to izbrano družbo ... potem pa seveda razpis ... evropska sredstva in če bo vse uspešno sem tamle konec leta zaposlen ... sicer za določen čas ... dveh let in pol ... a vseeno ...

... čakam tudi še na faks ... da se odločijo ... me spustijo naprej ali ne ... sicer vem, da bodo odločitev sprejeli šele 8. junija ... na senatu ... glede na to da so formalni pogoji izpolnjeni ... mislim da nebi smelo biti težav ... držite pesti ... aja sej jih že za službo ... no tudi tule ... prosim ... malo pomoči ... nebo odveč ... hvala :-)

Še malo pa me čaka pot ... saj veste ... tista ... za dušo ... odlično se počutim ... komaj čakam ... sedaj vem, da je pravi čas ... čeprav tudi Azija spet kliče ... spet trka na moja prsa ... sedaj ni časa zanjo ... tudi letni čas ni najboljši ... jeseni ... kdo ve ... sedaj pa tista moja ... dolga želja ... POT ... tudi tale pesem je prepotovala to POT ... Andrej Šifrer je veliko potoval tam naokoli ... in zato danes delim z vami to pesem ... čeprav vsebinsko nima pomena ... je pa ... še ena od tistih ... oldies but goodies ... uživajte v njej ...

Andrej Šifrer - Šum na srcu

Žetev zgodnjega časa, bogatega klasa,
Zatrobila je svoj odhod.
Ko redko gozdna vila me je poljubila,
Odpeljala pod nebesni svod.

Do takrat oktober ni bil slab in ne dober,
Le v večnost zapisan čas.
Ko smo iskali plodove za pozne rodove,
Nihče ni vedel za nas.

Rad bi jokal s teboj kot klovn,
Rad bi pel ti kot Jackson Browne.
Ko tajil jim bom in lagal, šum na srcu me bo izdal.
A vsi naj izvedo, kako sva srkala nebo.

V podobah rajskega greha v tvojih gubah od smeha,
Bil sem reven, bil sem bogat.
Ko skoz' bedresa v nebesa, tvoj'ga svet'ga telesa,
V večerih sem hodil spat.
Duša se izkrca, papirnata srca, mi padejo v objem.
Pohota švedskih stranišč, lepota poznih plesišč,
Večnost zdaj lahko odprem.

Rad bi jokal s teboj kot klovn...
...a vsi naj izvedo, kako sva srkala nebo.

Do takrat oktober, ni bil slab in ne dober,
Le v večnost zapisan čas.
In London ni bil, ne meglen in ne siv,
Na vsa usta se je iskril.

Rad bi jokal s teboj kot klovn,
Rad bi pel ti kot Jackson Brown.
Ko tajil jim bom in lagal Šum na srcu me bo izdal. 2x
Ko tajil jim bom in lagal Šum na srcu me bo izdal.

Do naslednjič ... še pred potjo ... upam ... :-) ... NAMASTE PRIJATELJI!!!

Objava številka 80

Nisem vedel kaj bi napisal v naslov ... pa sem povzel kar število, to je moja 80 objava na blogu, hvala vsem, ki ga spremljate, obljubim, da vas bom tu in tam še presenetil s kako objavo, čeprav so bile sedaj bolj redke, se bom potrudil bolj pogosto ... :-)

Kaj se je kej dogajalo odkar sem nazadnje pisal ... predavanja smo zaključili, čakamo še zadnje dejanje, torej ocene potem pa se začne tisti bolj individualni del študija, ki ga bomo eni bolj počasi, drugi bolj hitro delali v naslednjih tednih, mesecih, ja vrjetno tudi letih ... Dve dodatni leti na Fakulteti za Družbene vede sta v meni pustili spet nov pečat, spoznal sem kopico novih prijateljev in prijateljic, predebatiral številne zame zelo zanimive izzive in osebno zrasel, zelo! Hvala vsem, ki ste z mano delili "šolske klopi" bilo je nepozabno! Kot je napisala Janja, ostanimo to kar smo postali, prijatelji!

O študiju bom še zagotovo pisal, kljub vsem letom na faxu se moja pot še ne končuje, vsaj zaenkrat ne ... in sledim sanjam! Veliko se je dogajalo tudi na temo zaposlitve, sedaj bitka na dveh vojnah, nebom razkrival podrobnosti, ker še niso zrele za razkritje a obe službi, ki pa lahko povem, da se lahko tudi prekrivata (beri: delam obe hkrati) sta ravno tisto kar sem si želel, gospodarstvo in izobraževanje v neverjetni povezavi ... bomo videli za zdaj le stisnite pesti! ;-)

Jutri grem na pot ... služba kliče, najprej enodnevno malo v Italijo, Verona in Zoo safari, po vrnitvni pa le nekaj ur spanja in potem obrat in proti Španiji. Vse tja do 1.5. bom tako preživel v Španiji in sproti še na Azurni obali, veliko kilometrov, kar naporno bo a vseeno, spet si bom lahko zapel ...

... here I am - on the road again ...
... there I am - up on the stage ...
... here I go - playing star again ...
... there I go - turn the page ...

... :-) ta pot je služba, tista sladka pa prihaja, vedno bližje je druga polovica maja, vedno bližje je moja pot ... veselim se je ...

Še kaj se je vrjetno zgodilo v času odkar sem nazadnje pisal ... a nič ni bilo tako pomembnega, da bi si bilo vredno zapomniti ...

Do naslednjič ... yours truly!

M :-)

Krasen dan!

Hej ... spet sem tu ... ja vem vem predolgo je trajalo spet ... saj iskreno niti ne vem kaj vse se je dogajalo odkar sem zadnjič zapisal kaj na blog ... in ja ... ravno zato bom najprej le na kratko preletel kaj se je dogajalo ... pač kar se spomnim ... :-) ... večji del bloga pa bo namenjen današnjemu dnevu ... razlog za naslov bloga se skriva prav v tem ...

Začela so se zadnja predavanja ... zadnja etapa ... motivacija in nagrajevanje pri dr. Nadi Zupan je brez dvoma odlična izbira ... dr. Zupanovo sem poznal bežno že od prej ... vedel sem, da so njena predavanja odlična ... tako sem se tudi veselil predavanj ... in niso razočarala ... sedaj smo opravili z 4 predavanji po 4 ure ... še 2 krat po 4 ure se bomo srečali in minilo bo ... uh prav težko je vrjeti, da so to prav zadnja zadnja predavanja ... dve leti sta minili kot bi mignil ... in vsekakor sem z izbiro podiplomskega študija zadovoljen ... vse to je tema za kdaj drugič ...

Mami in oči sta ta vikend v Sarajevu ... zadnji čas, da sta si uzela tudi nekaj prostega časa ... in ja zavidam jima ... že tri mesece sem doma in priznam pošteno me že vleče na kakšno pot ... saj bodo kmalu tu prvomajski prazniki in pot se bo zgodila ... najprej službeno ... po praznikih pa tudi tista za dušo ... tiste se še posebej veselim!

Veliko se je še zgodilo ... a priznam niti nisem pri volji, da bi iskal po spominu kaj vse in o tem razglabljal ... nič kaj dramatično posebnega ni bilo ...

Zdaj pa o današnjem dnevu ...

Vse skupaj se je začelo pravzaprav že včeraj ... ko je bil moj dan noro naporen ... zgodaj sem šel spat ... z namenom ... današnji dan sem hotel točno takšen kot sem si zamislil ...

7.45 zazvoni budilka ... pogledam skozi okno ... na usta se mi prikrade nasmešek ... sonce ... malo meglice a vseeno ... vedel sem, da bo dan kot naročen!

8.15 malo sadja za zajtrk ... skozi kopalnico ... priprava vseh reči in že sem v avtu ... destinacija ... A Golf Olimje ...

8.45 na igrišču popoln mir ... rahel veter ... sonce že visoko na nebu ... igra je bila danes vse prej kot dobra ... nekaj dobrih udarcev ... a vseeno ... pozna se dolga zima ...

10.45 po odigranih 9 poljih in malo klepeta z Alešem se odpravim proti Šentjurju ... na cesti je razpoloženje nedeljsko ... postanek v Šmarju za nakup materiala za kosilo in naprej do Šentjurja ...

11.15 v Aspari nobene gneče ... prepričan sem bil, da bo v soboto bolj polno ... 10 kilometrov na kolesu ... potem še delo z utežmi ...

12.30 nadaljevanje poti ... kosilo ... je bilo odlično ... nekateri so ob MMSu rekli le dober tek ampak meni je bilo odlično ... česnova kremna juha ... pečeni šampinjoni ... namaz iz paprike ... motovilec ... pa naj še kdo reče kar hoče ...

15.30 - zdajle ... ali pred nekaj minutami ... delal sem na izpitni nalogi za zadnji predmet, ki ga še poslušamo ... moram reči ... da sem zadovoljen z opravljenim ... veliko sem spravil skupaj ... nekaj pa bo ostalo še za skupinsko delo z ostalimi ...

Današnji dan ... je bil z eno besedo krasen ... že zjutraj na radiu pa se je vrtela pesem ...

Omar Naber - Krasen dan

Pred mano lep in krasen dan kot iz sanj
tak ne seže mi v spomin
nebo neznanega sveta kot je ta
v katerem jaz živim

neskončno vabi v svoj objem
da nevem če še sanjam in še spom
ker bistvo mojega sveta ne pozna
vse resnice in solza

ampak ko moral bom nazaj zame vedno bo maj
le bled spomin mi bo odpel skrivnostni refren

pred mano lep in krasen dan kot iz sanj
tak ne seže mi v spomin
nebo neznanega sveta kot je ta v katerem jaz živim...

In zame je resnica tam kjer je ni in kjer nikoli je ne bo
zdaj vem da res ne rabim več kot le to
da tam mi vedno bo lepo

ampak ko moral bom nazaj zame vedno bo maj
le bled spomin mi bo odpel skrivnostni refren

Pred mano lep in krasen dan kot iz sanj
tak ne seže mi v spomin
nebo neznanega sveta kot je ta
v katerem jaz živim

Ja okey priznam ... cel dan sem si prepeval ta komad ... :-)

Fenomenalen vikend

Okey pa sem spet z vami ... no teden, ki je za mano je bil zelo zanimiv, pester ... vikend pa je bil z eno besedo fenomenalen! Gremo po vrsti ... prvi dnevi tedna so bili v znamenju počasnega a uspešnega celjenja moje rane po izruvanem zobu, tokrat je šlo mnogo bolje kot lani, ko je zdravljenje trajalo cela dva tedna in je bilo sila sila naporno! Tokrat se je stanje iz dneva v dan izboljševalo ... sredi tedna mi je postalo jasno, da bom za vikend že toliko okey, da bom lahko tekal naokoli ... teden sem preživel ob vsakodnevnem obisku pri zobozdravniku ... preostali del dneva pa sem preživel v delu za faks ... kar nekaj sem uspel urediti tako da moram reči da sem zadovoljen ... seveda sem popizdil ko sem videl nova navodila za urejanje besedil ... prej vejica zdaj pika ... prej o oklepaju zdaj brez ... potem postrani tekst naslova zdaj publikacije ... skratka vse so zbrklali ... ampak krona je bila, ko sem med urejanjem bil malo v dilemi in sem poklical v referat (kjer dela cca 10 oseb o.a.) in povprašam kako se tisto naredi oziroma kako je prav ... sem dobil odgovor ... veste danes pa ni kolegice, ki se s tem ukvarja pokličite naslednji teden ... mislim pa haloooo cela gora vas je tam pa samo eden ve kaj je prav ... krneki!!!! Med tednom sem se veliko ukvarjal še z vprašanjem ... ali je res ne fer imeti lastno menje ... meni se zdi to očitno in jasno, da je to neki normalnega ... če me pa kej razfuka je pa to, da te nekdo vpraša po tvojem mnenju in ko ga poveš si nesramen ker imaš svojega ... ki je drugačno od tiste osebe, ki je vprašala ... sem o tem tudi osebo, ki me je vprašala po menju kr pošteno napizdil, ko mi je to očitala ... nekateri me vrjetno razumete zakaj ane?

Pustimo teden ... ni bil prav nič posebnega ... vikend pa ... ou jea :-) ... petek na easy rojstni dan od kolega ... nekateri so malo fejst pretiravali sam sem bil že zgodaj doma okoli dveh ... v soboto pa sonce ... noro kar vleklo me je ven ... pokličem prijatelja ... ja sem za reče ... čeprav je bil malo zmačkan sva se spravila v Olimje ... devet lukenj ... zanj prva igra sezone ... moja druga ... dobro je šlo ... samo veliko treninga pa bomo še boljši ... po uspešni devetki med katero sem po žogico šel tudi v vodo .... khm khm ... da opišem ... peta luknja ... šestko prtegnem, da je kolega kr debelo pogledal ... kje je pristala ... ma nekje ob jarku ... grem gledat ... v vodi ... sranje ... okey tisti kamen je dobro postavljen stopim nanj pa jo poberem ... stopim ... ja kamen ni bil tako dobro postavljen ni odvalil se je ... jaz pa za njim v vodo tako sem bil prav lepo moker ... veliko smeha ... posledice ... en velik grd žulj ampak sem še živ ... po golfu pa k babici in dediju ... že prej sva tam odložila material za piknik ... pečnjava ... žar ... odlično ... zvečer pa doma na easy ... spanec se je prilegel ... Danes ponovimo vajo ... namesto dveh ... šest ... dva flighta po tri in igrali smo ... na tretji luknji odigram par ... odlično ... ostale luknje no ja ... mogoče omenim še petko in osemko ... skratka vse luknje ... ki se jih igra navzdol ... :-P ... splošna ocena dneva ... dobro ... a še bomo vadili ... Olimje bo letos pogosto obiskano! Vožnja domov, na koncu sama z prijateljem v Asado v Levcu ... plošča lignjev ... pa kaj bi človek hotel več???

Till next time ... Namaste!

Malo o tem in onem!

Dnevi prehitro bežijo ... evo to je moja glavna ugotovitev od zadnjega zapisa ... :-) ... sej vem globoko :-) Gremo lepo po vrsti?

Očkov avto pride jutri končno iz servisa kar pomeni, da smo družinsko gledano spet nazaj mobilni ... med tem se je mami končno odločila kakšen avto hoče tako, da se išče Renault Modus, 1.5DCI ... potem bomo imeli pa po dolgem času spet vsak svoj avto ... uff sej nam je kr dobro ratvalo tole :-)

Jaz sem se med tem vrgel v popravke naloge, ki jih je mami podala ... konstruktivno ... tako, da me zdaj čakajo še očijevi popravki pol pa bo ... uspel sem tut definirat glavno in pa pomožne hipoteze, tako kot so zastavljene zdaj so mi kar všečne, vprašanje je le kaj bo mentor rekel :-) Očijevi popravki se vnesejo še ta teden in pol smo prpravljeni na mentorja, ki ga bom seveda čakal še tako dolgo da formalizirava sodelovanje (beri opravim še zadnji izpit) V tem času od zadnjega javljanja sem pod streho spravil še predzadnji izpit ... čista desetka bi se temu reklo ... heheheh ... zdej pa čakamo na konec meseca, ko bom začel z zadnjimi ... ja ja prav zadnjimi predavanji na magistrskem študiju ... madonca je šlo hitr! Skratka motivacija in nagrajevanje je zadnji izpit, zanimiva tema ... odlična predavateljica tako da ... se veselim moram priznat!

Dost o faksu ... v soboto (beri včeraj) sem bil pr mesarju ... pardon zobarju ... ja še vedno trdim, da je to eno in isto ... odstranil je še zadnji modrostni zob ... to sicer pomeni, da sem se jih zdaj rešil in jih enostavno ni več ampak naslednjih nekaj dni me bo spet vse bolelo ... pridno jem klimicin (antibiotik), da se kej ne zakomplicira ... in ketonal (protobolečinske tablete), da lahko sploh žvim ... tako da mam nekak 5 ur dobrih k drži tableta pa 3 ure k sm tečn k me vse boli kr čakam, da lahk nasledno tableto uzamem ... ketonal je tako močn, da sm čist adijo, ko ga uzamem ... kr mal se vse vrti in podobno ... nič čudnga, da piše ne uživaj tablet in vozi ... ker bi blo resno nevarno! Skratka jutr grem pokazat zobarju tole mojo ogromno luknjo, ki je ostala za izruvanim zobom, ki se je pri puljenju pošteno upiral, zato ga je moral razžagati, da ga je dobil ven, tolk da vidmo kaj pravi zobar al bom prežvel al bom prežvel ;-)

Plan za ta tedn je ... pozdravit čimbolj tale zob ... it kej migat ... bi mi pasal ker se vreme izbolšuje ... za nasledn vikend golf ... če bo lepo vreme seveda ... in to bo to ... ne bomo preveč planiral ... preveč planiranja suxs :-P

Ob današnjem dnevu žena bi rad voščil vsem ženam, ki jih poznam, posebej pa voščilo za mojo mami in babi!

Do naslednjič ... Namaste!!!

P.S. Dans pa nič pesmice :-P sm vas že mal razvadu a? :-) okey spet mi ga od ketonala dogaja ... bejžmo rajš!!! :-D

Sreča

Ste se kdaj vprašali kaj je sreča? Vrjemite mi prihaja v najrazličnejših oblikah o tem sem se lahko prepričal v preteklih dneh ... vse skupaj se je zgodilo že v četrtek a do danes nisem imel časa za zapis vsega ... nekaj po 11 uri mi zvoni telefon ... pogledam nanj ... oči ... okey nič posebnega javim se ... na drugi strani glas očeta ... Mitja imel sem prometno nesrečo, totalka malo pred Vranskim ... avtobus se je zaletel vame od zadaj ... najprej seveda šok in vprašanje si okey ... ja sem odgovori ... njegov miren glas me vsaj za trenutek pomiri ... sedem v avtomobil in se odpeljem proti Trojanam, že med vožnjo proti izvozu Trojane, kjer sem le obrnil in se odpeljal nazaj proti Celju vidim nesrečo na nasprotnem pasu ... nekaj minut kasneje sem že tam ... prvi pogled je kar pretresljiv ... zadnji del Senicka je močno razbit po celi dolžini ... kaj se je sploh zgodilo ... ob prehitevanju kolone tovornjakov je avtobus, ki je vozil za očijem priletel v njegov zadek ... sreča v nesreči je zagotovo v tem, da je trčil direktno v sredino, če bi trčil v eno ali drugo stran avtomobila bi očijev avto obrnilo in potisnilo ali desno pod tovornjak, ki sta ga prehitevala ali levo v varnostno ograjo, v vsakem primeru bi se končalo še precej precej bolj tragično ... a važno je da je z očetom vse O.K. in to drage moje in dragi moji je SREČA!

Seveda nam je nesreča povzročila sedaj nemalo težav, kar na enkrat smo trije z tremi različnimi urniki in interesi in enim avtomobilom, kar predstavlja nočno moro pri usklajevanju potreb in pričakovanj ... jutri bo znano kaj je z Senicom ali gre v popravilo ali je totalka ... vsekakor pa naslednjih nekaj dni če ne kat tednov nas čaka precej dela z usklajevanjem ... bomo že nekako ...

V petek je praznovala mami ... vse najboljše še enkrat seveda, ker vem da bo tole prebrala ... na kosilo smo se v ožjem družinskem krogu odpravili v restavracijo Štorman v Šmarju, kjer smo se (pre)obilno najedli ... odlično kot vedno kaj naj rečem ... klepet ... dobra hrana ... prijetno je bilo ... lepo bi bilo še večkrat takole uživati.

Sobota je minila precej lenobno ... malo sem pospravil po svoji mizi uredil še nekaj malenkosti za faks, s koder je mimogrede prišla dobra novica ... recesija še ni udarila in država nam bo subvencionirala študij ... namesto 1420€ sem tako dolžan le še 392€ ... odlično!

Danes sem zjutraj odpeljal očija v Ljubljano, sedaj ko to pišem je že na letalu in na službeni poti v Prago ... na poti domov pa sem na Trojanah kupil krofe ... naj bo pustno vzdušje in naj končno že odide ta zima ... pomlad hočem ... topoloto ... kolo ... golf ... še malo pa bo!

Do naslednjič ... pazite nase ... in seveda ... NAMASTE!!!

Mitja

Poročilo z zamudo in nekaj o vikendu

Takole, pa smo obrnili še eno leto, mojo 25ko smo pošteno zajedli in zapili že prejšnji vikedn a enostavno nisem našel časa ... in volje ... da bi se o tem malo razpisal ... kot sem družbi zapisal že v vabilu ... Las historias de 1001 Noches estilo Mexicano ... in res je bilo tako, zapisali smo še eno zgodbo v našo zbirko zgodb iz 1001 noči in 1001 žurke, ki smo jo priredili skupaj ... topli bife z tortiljami, piščancem in mletim mesom, pa več različnimi zelenjavnimi nadevi in seveda pekoče mehiške omake ... za pijačo pa nekaj nekoliko bolj španskega ... sangria ... narejena doma in presneto dobra je bila ... za sladico pa darilo ... torta ... odlična saj se ne morem odločit ali še boljša kot lani vsekakor pa vsaj tako dobra ... Neža hvala kaj naj rečem drugega ... slikca pa zato da se vam bodo mal sline cedile ... :-)

... hvala vsem za družbo za še eno nepozabno zgodbo ...

Teden sem namenil delu ... zase ... za študij ... dva meseca se že piše in do sedaj je nastalo dobrih 100 strani teksta, vsega skupaj pa okoli 150 strani naloge ... ker imam v teh mesecih nekaj več časa sem se odločil, da začnem pisati zaključno nalogo ... sedaj je prvi del za menoj, naloga je v rokah mojih navečjih a hkrati najbolj iskrenih kritikov ... mojih staršev ... ki jo bosta prav prva prebrala in prva podala mnenje ... nastaja torej delo z naslovom ... Odraz organizacijskih vrednot v kompetencah vodji in njihov vpliv na zadovoljstvo zaposlenih v turističnem sektorju ... teorija je bolj ali manj končaja ... a dela je še veliko ... v sliki pa grafični prikaz tega s čimer sem se ukvarjal pretekla dva meseca in s čimer se bom še veliko veliko ukvarjal v nadaljevanju letošnjega leta ...


In za konec še nekaj besed o vikendu, ki se zaključuje ... v petek smo praznovali Nastjin rojstni dan ... prijetna družba, prijeten klepet, glasba ... vse kot mora biti za pošteno zabavo ... hvala ti ... lepo je bilo in upam, da si našla dobr prostor za darilo za katerega upam, da bo prav vsakič, ko ga pogledaš prineslo nasmešek na tvoj obraz ...

Vikend, ki se končuje pa je zaznamoval še vsaj po mojem mnenju najbolj komercialen praznik vseh časov, valentinovo ... ne vem ali res mora obstajati dan v letu, ko nekoga, ki ga imaš rad obdariš in mu nameniš več pozornosti ... moje mnenje je da je to prav smešno, tisti, ki jih imamo radi bi morali to vedno vedeti ... ne le ob valentinovem ...

Za konec pa ... no ja kot je zdaj že kar nekako v navadi ... pesmica ... tole sem našel med vso Valentinčkasto šaro ... prepričan, da ni bila napisana z namenom tega praznika ... in lepo pokaže čustva avtorja ... že naslov pa je prav pomenljiv ... :-)

Ne bodi kot drugi!

Prinesi mi rože, ki divje cvetijo,
odpelji me v goro, kjer škrati živijo.
Pokaži mi zvezdo z mojim imenom,
zloži mi pesem z bizarnim refrenom.

Povabi me včasih v kraje neznane,
mi zjutraj pod okno pripelji cigane.
Povej mi o sanjah, četudi so grešne,
zaupaj mi želje, četudi so smešne.

Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi,
ljubezen ni reka, ki teče po strugi.
Napravi to zopet, ne hodi po poti,
saj sreča ni nekaj, kar pride naproti.

Poljubi me nežno, ko drugi hitijo,
povabi me v mesto, ko drugi že spijo.
Usoda je živa in mrtvi junaki,
naj še hrepenijo postaje in vlaki.

Mislim ... da pove veliko ... in da se iz nje vsakdo lahko kaj nauči ... pa srečno do naslednjič!

DMP - 25

Priznam, nikol nisem bil prevelik fan Društva Mrtvih Pesnikov ... a vseeno danes njihov komad z naslovom 25 pride kot naročen ...

DMP - 25

S prjatli smo se včerej spet napil,
bil je moj dan, petindvejseti.
Zabaval smo se, pil in pel,
vsaj tko je zgledal, ampak dons res ne vem.
Zavedal smo se vsi iste stvari,
odraščanje je sranje, sanje vzame ti.

Ne morem verjet,
da nisem več otrok.
Kam gre ta svet?
Najbrž bom jokal, ko bo čas za umret.
Jaz hočem met
do smrti šestnajst let,
hočem živet
s kitaro v rok, dokler nau čas za umret.

In če pomislm, kot včerej se zdi,
jokou sem, ko so me prvič v vrtcu pustil.
Dopoldne sem bil že maturant,
a na večer smo mojih petindvejset let praznoval.
Dons sem še mlad, še ne dolg poročen,
a že jutr bom s protezo grizu tenstan krompir.

Ne morem verjet,
da nisem več otrok.
Kam gre ta svet?
Najbrž bom jokal, ko bo čas za umret.
Jaz hočem met
do smrti šestnajst let,
hočem živet
s kitaro v rok, dokler nau čas za umret.

... še link do komada ...

Komad pove vse ... hvala vsem ... za vse lepe želje ... res jih je bilo veliko ... naj se jih uresniči čimveč! Četrt stoletja ... ne morem vrjet ... priznam nekatere stvari sem si predstavljal drugače ... spet druge sem dosegel in presegel ... vsekako lepo je ... danes ste me mnogi presenetili ... veliko se vas je spomnilo, da praznujem in lep občutek je ko veš, da imaš toliko prijateljev ... najbolj pa me je nasmejala mami ... ko se ji je točno ob uri, ko sem se rodil zalomilo ... sicer mi je voščila že zjutraj a ob 18:01 ... na uro ko sem se rodil mi je voščila še enkrat ... z napako ... za pol stoletja je rekla ... no vsekakor zanimiva prva četrtitna ... tekme še ni konec ... gremo naprej!



P.S. Rad vas imam ...

Spezzacuori

Tinkara kovač - Spezzacuori

Vse besede so končane,
vse zaceljene so rane,
vidim te, si že na tleh.
Od pogleda do črnine
v teh solzah dež ne mine,
vidim te, si že na tleh.
Noč raztrga bela krila,
vse kozarce je razbila,
v njej nešteto je prevar
in le nežnost me pomirja,
nežnost, ki poljube obljublja
med rešetkami besed.

Spezzacuori zdaj zahtevaš,
in nasmeha več ne skrivaš,
rad bi videl me na tleh.
Spezzacuori ritem zvija,
ta svoj nori stroj navija,
in počasi bom na tleh.

Mrzla je kinodvorana,
ta predstava je končana,
pravi igralka in je pri tleh.
V sencah vidi roke in glavo,
ki poznajo nje dišavo,
in si padeta v objem.
Tam pri šanku na kolenih,
lena sled poljubov njenih,
on počasi bo na tleh.
Bela dama - zate žrtve,
bela dama - oči zaprte,
mene hočeš zdaj na tleh ...

Tinkarin fenomenalen komad, ki se mi je danes vrtel cel dan ... bolj kot prebiram besedilo in ga poslušam bolj ga razumem ... tako čustven ... tako jasen ... tako direkten ... odličen!

... kot list v vetru ...

Takole ... najprej nova malo drugačna predloga ... vsake toliko je pač treba spremeniti izgled tako, da so zadeve malo bol pestre ... prav lepo smo že zakorakali v novo leto in tale zima mi je prav všeč ... okey sej ma pomanjkljivosti ... je preveč mrzl ... dnevi so prekratki ... ampak sončni dnevi, ki smo jih zdele mel neki dni vse to kompenzirajo ker je bilo z eno besedo fantastično ... kaj sem počel od novega leta dalje ... predvsem sem se ukvarjal z delom za faks ... in moram rečt, da sem do sedaj zelo zadovoljn ... ko bi le šlo tako še naprej ... :) ... skratka dober gre ... zadovoln ...

Vikend je bil prav prijetn ... sicer kr precej delovn sam ... tole vreme ... pa družba ... ej težko bi si želel kaj več ... klepet ob čaju v soboto je bil fenomenaln ... smeh ... zabava ... film ... super ... res mi je fajn takole preživljat večere z njo ... upam, da jo kmal spet vidim ... še na poti nazaj je blo smeha polno ... sredn noči jaooo :D ... ti že veš kaj mislim ane ;)

Danes je bil dan za sestanek ... priznam malo z mešanimi občutki sem šel že tja ... nisem vedel kaj pričakovati ... lahko bi bilo kaj lahko tudi ne ... prav nisem vedel kaj pričakovati ... nekaj minut po začetku sestanka mi je slika postala bolj jasna ... ni šlo tako kot sem upal ... priznam ... pogled na določene zadeve se enostavno preveč razlikuje ... sedaj vse kaže na to, da se zadeve vsaj za sedaj ne bodo spremenile ... prav ... vsaj vem pri čem sem ... ta sestanek smo prelagali tako ali tako debele tri mesece ... obračam torej nov list ...

Mesece do pomladi bom preživel delovno ... delal bom zase ... že od Decembra nastaja teorija za zaključno nalogo mojega študija ... veliko materiala je nabranega ... veliko preštudiranega in označenega ... nekaj je tudi že zapisanega ... a veliko dela še ostaja ... sedaj ... ko vem, da bom nekaj časa še študent ... bom to izkoristil ... pripravil čimveč ...

Lov na službo se nadaljuje ... drugje ... še vedno bom iskal ... nekaj novega ... nek izziv ... nekaj se bo že našlo ... situacija v kateri sem sicer ni ravno tisto kar sem želel a je še vedno daleč od slabe ... delal bom za faks ... za prihodnost ... umes pa vodil ... od nečesa je treba tudi še živeti ... pa saj sploh ni slabo ... :-)

Tisti, ki bolj podrobno spremljate blog ste mogoče prebirali tudi dopisovanja oziroma komentiranje moje objave med mano in gdč. AnoNimno :-) ... pričakovala je, da bom blokiral komentarje ... mi očitala, da ji s tem celo grozim ... nič od tega nebom naredil ... blog ostaja to kar je ... zbirka mojih osebnih zapisov ... včasih precej bolj dnevniških kot blogovskih a vseeno ... ostaja to kar je ... vsakega vzpodbudim, da se javi ... pove mnenje ... gdč. AnoNimno pa lepo pozdravljam :-)

Pred nekaj časa sem vam pogosto podal tudi kašno glasbeno predlogo, ki mi je všeč ... že nekaj dni se mi pogosto vrti spodnji komad ...

Besedilo in še link do komada ... men je všeč ... pa vam?

James Morrison featuring Nelly Furtado - Broken Strings Lyrics

Let me hold you
For the last time
It’s the last chance to feel again
But you broke me
Now I can’t feel anything

When I love you
It’s so untrue
I can’t even convince myself
When I’m speaking
It’s the voice of someone else

Oh it tears me up
I tried to hold but it hurts too much
I tried to forgive but it’s not enough
To make it all okay

You can’t play on broken strings
You can’t feel anything
That your heart don’t want to feel
I can’t tell you something that ain’t real

Oh the truth hurts
A lie is worse
I can’t like it anymore
And I love you a little less than before

Oh what are we doing
We are turning into dust
Playing house in the ruins of us

Running back through the fire
When there’s nothing left to save
It’s like chasing the very last train
When it’s too late

Oh it tears me up
I tried to hold but it hurts too much
I tried to forgive but it’s not enough
To make it all okay

You can’t play our broken strings
You can’t feel anything
That your heart don’t want to feel
I can’t tell you something that ain’t real

Oh the truth hurts
And lies worse
I can’t like it anymore
And I love you a little less than before

But we’re running through the fire
When there’s nothing left to say
It’s like chasing the very last train
When we both know it’s too late

You can’t play our broken strings
You can’t feel anything
That your heart don’t want to feel
I can’t tell you something that ain’t real

Oh the truth hurts
And lies worse
I can’t like it anymore
And I love you a little less than before
Oh and I love you a little less than before

Let me hold you for the last time
It’s the last change to feel again

In zdej se bo znajdu nekdo, ki bo povedu, da je komad morbidn ... depresivn ... ali karkoli podobnega ... ne ni ... men je všeč ... soft rock je tako ali tako vedno bil moja izbira ... predvsem mi je všeč refren ... ki ne govori le o ljubezni ... ampak govori o življenju ... vsaj tako ga jaz razumem ... You can’t play our broken strings ... pa še prekleto drži ... do naslednjič ... Namaste!

Mitja

Za začetek 2009

Tako ... pa je prišlo ... leto 2009 ... vanj sem vstopil v Mariboru ... v odlični družbi prijateljev, ob dobri hrani in pijači ... ni kaj reči posebnega ... prav tisto kar sem si želel ... družba ljudi, ki mi pomenijo vse in še več ... ognjemet nad štajersko prestolnico je bil res fantasitčen ... bila je čarobna noč ... in lep vstop v leto 2009 ... in upam, da se bo leto nadaljevalo tako ...

Še voščilo ... vsem Vam ... ki me spremljate tako ali drugače ...

Ura odbila je polnoč in leto je minilo, podarilo je izkušnje, uspehe in spomine,
ura odbila je polnoč in poti so odprte, za upe, želje in nove načrte.

Vzemite si čas za tisoč drobnih trenutkov,
za tisoč malenkosti, ki so vam spolzele v večnost minulega leta!

Srečno 2009!

Mitja